Program podeželja

Na tej strani najdete aktualne video objave na temo kmetijstva in razvoja podeželja.

 

  • Naslov: Učinkovito upravljanje z ekstenzivnimi travniki na območju Natura 2000 Goričko / Gorički travniki
  • Kratek opis: Javni zavod Krajinski park Goričko s partnerji si prizadeva za ohranitev ekstenzivnih travnikov in zmanjšanje deleža zaraščajočih travniških površin na Goričkem. Skupaj s KGZ Murska Sobota, Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Fakulteto za naravoslovje in matematiko na Univerzi v Mariboru ter s podjetjem CERO Puconci je v letu 2015 pridobil sredstva s Programa Finančnega mehanizma EGP 2009-2014 za izvedbo istoimenskega projekta. Splošni cilj projekta, ki se je začel v marcu 2015 in bo trajal do konca aprila 2016 je učinkovitejše upravljanje s tremi travniškimi Natura 2000 habitatnimi tipi, velikim skovikom in tremi travniškimi vrstami dnevnih metuljev. V ta namen bodo s košnjo 60 ha travnikov v neugodnem stanju ohranjenosti, odstranitvijo tujerodnih invazivnih vrst in lesne zarasti ter spravilom odkošene biomase, izboljšali stanje ohranjenosti 4 ciljnih vrst ptic (smrdokavra, bičja trstnica, prepelica, rjavi srakoper), 3 ciljnih vrst metuljev (temni in strašničin mravljiščar, travniški postavnež) in 3 travniških habitatnih tipov. Z informiranjem in ozaveščanjem ciljnih skupin projekta, bodo dosegli vključenost 10 novih kmetijskih gospodarstev v naravovarstveno usmerjene ukrepe KOPOP 2015-2020 ter vključenost 20 ha novih travnikov v naravovarstveno usmerjene ukrepe KOPOP. Informacije: Gregor Domanjko, gregor.domanjko@goricko.info 031 340 399
  • 8 minut 14 sek.
  • Leto objave: 2016

  • Naslov: Srečanje mladih prevzemnikov kmetij 2016 - povzetki delavnic
  • Kratek opis: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije so v želji po še boljšem sodelovanju in mreženju 22. 3. 2016 organizirali srečanje mladih prevzemnikov kmetij – upravičencev do podpore iz prvega javnega razpisa pri podukrepu Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, PRP 2014-2020. Cilji srečanja so bili mladim prevzemnicam in prevzemnikom omogočiti druženje, predstavitev organizacij in seznanitev z možnostmi, ki jih te organizacije ponujajo, ter prisluhniti pobudam mladih. Video vsebuje povzetke delavnic.
  • 1 ura 18 minut 42 sek.
  • Leto objave: 2016
  • Avtor: TV Zelena dežela - KGZS

  • Naslov:  Srečanje mladih prevzemnikov kmetij 2016 - predavanja
  • Kratek opis: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije so v želji po še boljšem sodelovanju in mreženju 22. 3. 2016 organizirali srečanje mladih prevzemnikov kmetij – upravičencev do podpore iz prvega javnega razpisa pri podukrepu Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, PRP 2014-2020. Cilji srečanja so bili mladim prevzemnicam in prevzemnikom omogočiti druženje, predstavitev organizacij in seznanitev z možnostmi, ki jih te organizacije ponujajo, ter prisluhniti pobudam mladih. Video vsebuje predavanja.
  • 1 ura 23 minut 32 sek.
  • Leto objave: 2016
  • Avtor: TV Zelena dežela - KGZS

 

  • Naslov: Srečanje mladih prevzemnikov kmetij 2016 - uvodni pozdravi
  • Kratek opis: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije so v želji po še boljšem sodelovanju in mreženju 22. 3. 2016 organizirali srečanje mladih prevzemnikov kmetij – upravičencev do podpore iz prvega javnega razpisa pri podukrepu Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, PRP 2014-2020. Cilji srečanja so bili mladim prevzemnicam in prevzemnikom omogočiti druženje, predstavitev organizacij in seznanitev z možnostmi, ki jih te organizacije ponujajo, ter prisluhniti pobudam mladih. Video vsebuje uvodne pozdrave.
  • 23 minut 07 sek.
  • Leto objave: 2016
  • Avtor: TV Zelena dežela - KGZS
 
  • Naslov: Preverjamo kakovost hrane od vil do vilic v projektu lokalna kakovost
  • Kratek opis: Ministrstvo za kmetijstvo je v okviru promocije lokalne hrane organiziralo dneve odprtih vrat, kjer so si potrošniki lahko na lastne oči ogledali, kako se prideluje lokalna hrana. Na enem od dogodkov je bila predstavljena ekološka pridelava. Potrošnikom smo povedali, kaj vse izpolnjuje kmetovalec, ko se vključi v sistem ekološke pridelave, kako je podvržen kontrolam, ki zagotavljajo potrošniku visoke ekološke standarde pridelave hrane, kako potrošnik preveri, če je hrana res ekološka, kaj mu zagotavlja označba ekološko v okviru sheme kakovost
  • 17 minut 35 sek.
  • Leto objave: 2013
 
  • Naslov: Skrbimo za svoje korenine
  • Kratek opis: Kmetje igrajo ključno vlogo v našem gospodarstvu in družbi. Za več kot 500 milijonov državljanov EU zagotavljajo zanesljivo oskrbo z zdravo, varno in cenovno dostopno hrano. Od njih pričakujemo tudi, da bodo varovali naše okolje in zagotavljali vitalnost naših podeželskih območij. Več >
  • 46 sekund
  • Leto objave: neznano
 
  • Naslov: Serija LEADER oddaj »Projekt: Na deželi«
  • Kratek opis: Kot rezultat sodelovanja med Ministrstvom za kmetijstvo in okolje (Nacionalna mreža za podeželje), RTV Slovenijo, ART 7 VIDEO in lokalnimi akcijskimi skupinami je nastala serija osmih dokumentarnih oddaj z naslovom "Projekt: Na deželi" in podnaslovom "LEADER – skupaj razvijamo podeželje". Namen oddaj je prikazati dosežke in rezultate projektov LEADER, ki so posebnost v slovenskem prostoru, saj se izvajajo preko lokalnih akcijskih skupin in na podlagi projektnih pobud, ki jih dajejo in nato tudi realizirajo lokalni akterji po pristopu od spodaj navzgor.
  • 25 min
  • Leto objave: 2014
   
  • Naslov: Serija LEADER oddaj »Obnova poti v Divaški jami in Vipavsko sadje«
  • Kratek opis: S pomočjo LEADER projekta je želelo Društvo lastnikov gozdov "TISA" pokazati prednosti gorskega lesa in široke možnosti njegove uporabe. Preko projekt se je povezalo znanje strokovnjakov in izkušnje domačinov z gorskim lesom ter pokazalo njegovo praktično uporabnost. Solčavski les je postal nepogrešljiv del tukajšnje kulturne krajine, v zadnjem času pa tudi vse močnejši turistični produkt. Solčavski les je tako postal povezovalni element območja Zgornje Savinjske doline. Z lesom pa je povezano tudi področje Dol pri Litiji. Tukajšnji domačini so skupaj s strokovnjaki Zavoda za gozdove skozi tradicijo oglarjenja ohranili edinstveno kulturno dediščino, ki je hkrati tudi tržna priložnost za dvig kvalitete življenja podeželskega človeka. Projekt povezuje preko 20 oglarskih domačij, ki v tem živem muzeju preteklosti ohranjajo kuhanje oglja.
  • 25 min
  • Leto objave: 2014
    
  • Naslov: Serija LEADER oddaj »Kmetijski krožki na osnovnih šolah Ilirske Bistrice in lokalna samooskrba v Loškem pogorju«
  • Kratek opis: na osnovnih šolah v Ilirski Bistrici, Kuteževem, Prestranku, Postojni in na Hruševju zadnja leta v sklopu šolskega pouka potekajo kmetijski krožki kot LEADER projekt Lokalne akcijske skupine Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Projekt je primer dobre prakse na področju izobraževanja mladih o kmetijstvu in zdravi prehrani. Otroci pod vodstvom mentorice Tamare Urbančič prek krožka spoznavajo različne vrste kmetijstva. Postavili so si svoje šolske vrtove in na njih zasadili zelenjavo in sadno drevje, vzgajajo različne poljščine, žita, vrtnine in zdravilne rastline. Na bližnjih kmetijah spoznavajo domače živali, izdelujejo sir, pečejo kruh in opravljajo različna domača dela. Namen projekta LEADER je, da otroci skozi tovrstne krožke pridejo do potrebnih znanj o samooskrbi in pridelavi lokalne hrane. S hrano in lokalno samooskrbo je na območju občin Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri povezan tudi projekt Mreža kotičkov. Poteka v okviru Lokalne akcijske skupine Loško pogorje, gre pa za sklop različnih aktivnosti, povezanih s samooskrbo. Skozi projekt se spodbuja razvijanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, pa tudi pridelovanje in proizvajanje naravnih izdelkov višje kakovosti iz Škofjeloškega hribovja. Gre za preverjene prehrambene izdelke, ki jih kmetje na račun projekta LEADER prodajajo v sklopu »mreže domačih kotičkov«, ki so postavljeni v treh živilskih trgovinah Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka. Projekt zagotavlja kmetom dodaten zaslužek, potrošnikom pa bolj dostopne kakovostne prehrambene izdelke iz lokalnega okolja. K projektu so pristopili tudi lokalni gostinski ponudniki, ki na svoje jedilnike že nekaj časa vključujejo tradicionalne loške jedi. V povezavi z lokalno hrano je bil zasajen tudi učni zeliščni vrt in postavljen nov čebeljnak. Skozi LEADER projekte dobiva na pomenu oskrba z lokalno pridelano hrano, raste ozaveščenost vrtičkarjev, kmetov in potrošnikov glede pridelave po ekoloških metodah, posledično pa se skozi vpetost v lokalno turistično ponudbo tudi ohranjanja loška kulturna krajina.
  • 25 min
  • Leto objave: 2014
   
  • Naslov: Serija LEADER oddaj »Rokodelstvo v Prlekiji in Sirarska skuta in sirotka v Posočju«
  • Kratek opis: V Prlekiji se skupina lokalnih akterjev pod pobudo Centra DUO Veržej v okviru Lokalne akcijske skupine Prlekija trudi, da bi tamkajšnjim rokodelcem dali tržno razsežnost in tako zajezili izumirajoče obrti domačih umetnostnih mojstrov. Skozi medgeneracijsko druženje ob lončarskem vretenu se lončarji izobražujejo in prenašajo znanje na mlajše rodove. V okviru projekta so odprli e-trgovino rokodelskih izdelkov in uredili strokovno knjižnico za rokodelstvo in turizem, ki je institucija skupnega družbenega pomena, prek projekta LEADER pa so povezani z več kot 50 rokodelci v severovzhodnem delu Slovenije. Na območju Zgornjega Posočja se v Lokalni akcijski skupini za razvoj trudijo skozi projekt LEADER popularizirati sirarsko skuto in sirotko - nosilec projekta je Posoški razvojni center, partnerja pa Društvo rejcev drobnice Bovške in Sirarsko društvo Tolminec. Sirarsko oziroma albuminsko skuto so v preteklosti uporabljali v vsakodnevni prehrani, sirotka pa je pogosto nadomestila vodo ali druge pijače. Z leti se je njuna vrednost in izgubljala in danes ta dva izdelka le še redko zaideta na krožnike. Lokalni sirarji ne izdelujejo skute v tolikšnih količinah, kot bi jo lahko, sirotko pa zlivajo v kanalizacijo. Projekt, ki je zajel tako pastirje kot tudi Mlekarno Planika, skuša v vsakodnevno prehrano, predvsem pa v zavest ljudi, vrniti prepričanje o zdravilnih lastnostih albuminske skute in sirotke kot edinstvenih izdelkih Zgornjega Posočja.
  • 25 min
  • Leto objave: 2014
 
  • Naslov: Serija LEADER oddaj »Projekt: Medved naš vsakdanji in Oživljanje mlinov na Kolpi in belokranjskih steljnikov«
  • Kratek opis: V Sloveniji živi okoli 400 do 500 rjavih medvedovin so eden od zaščitnih znakov območja od Turjaka do Kolpe, katerega možnosti in danosti doslej nismo znali najbolje izkoristiti. Projekt Medved naš vsakdanji, ki ga je prijavil in izvedel Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, skupaj s projektnimi partnerji pod okriljem Lokalne akcijske skupine Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe, odpira vprašanja sobivanja z rjavim medvedom na tem območju, hkrati pa širšo javnost seznanja s predsodki o navadah in življenju rjavega medveda in spodbuja strpno in kritično razpravo o prihodnosti rjavega medveda na Slovenskem. Domačinom ponuja tržno dimenzijo, z medvedom kot njihovo blagovno znamko, ki bi jim prinesla višjo življenjsko raven. Projekt je povezal osnovnošolce, raziskovalce, biologe in domačine, ki se ukvarjajo z rokodelsko obrtjo, fotografijo, turizmom in ekologijo – projekt ima tudi željo umestiti območje od Idrijce do Kolpe kot evropsko prestolnico rjavega medveda.

    Tako kot medved na Kočevskem so v Beli krajini steljniki eden od najbolj prepoznavnih elementov belokranjske kulturne krajine. Nastajali so z izsekavanjem gozda belega gabra in hrasta zaradi rastoče potrebe po kmetijskih površinah. Steljniki izginjajo zaradi opuščanja rabe stelje za nastilj in zaradi drugačnega načina kmetovanja ter se intenzivno zaraščajo. S projektom LEADER želi Občina Metlika skopaj z ostalimi belokranjskimi občinami in Zavodom RS za varstvo narave zaustaviti spreminjanje in izginjanje značilne belokranjske kulturne krajine. S košnjo steljnikov se namreč dajejo nove spodbude za ekološko kmetovanje, oživlja se ljudsko izročilo in stara znanja. Belokranjci pa se s sredstvi LEADER trudijo ohraniti tudi mline na reki Kolpi, Lahinji in Krupi. Projekt »Z revitalizacijo mlinov do zelene energije« je nastal na pobudo lastnikov propadajočih mlinov, ki so želeli dati mlinom novo tržno vrednost. V projekt je vključenih 14 mlinov ob reki Kolpi, Lahinji in Krupi.

  • 25 min
  • Leto objave: 2014
 
  • Naslov: Serija LEADER oddaj »Projekt: Ohranjanje tradicije in razvoj potencialov podeželja rudarskih ter industrializiranih dolin«
  • Kratek opis: Izkopavanje premoga v Šaleški dolini je trajno zaznamovalo podobo doline in njenih ljudi, ki so živeli nad debelimi plastmi premoga, nad katerimi so bili najlepši in kmetijsko najrodovitnejši deli Šaleške doline – vse do konca 2. svetovne vojne, ko se je območje teh vasi zaradi podzemnega prepredanja rudniških rovov začelo pogrezati, nekdanje vasi pa so začela zalivati nastajajoča jezera. Projektni partnerji so skupaj z biologi iz LAS-a Šaleška dolina osvetli pomen LEADER projektov okoli Šaleških jezer - sanacija in oživitev degradirane površine ter izgradnja konkurenčne turistične infrastrukture. Tudi Zasavje, na območju katerega deluje istoimenski LAS, je območje, katerega preteklost je zaznamovana predvsem z industrijsko tradicijo. Kljub temu pa lahko v mnogih starejših zapisih zasledimo, da je bila predvsem na podeželju razvita tudi domača obrt. Oddaja prikazuje prenos starih, tradicionalnih znanj na mlajše generacije in možnosti za dopolnilno delo. Zanimiva pa je tudi uresničena iniciativa Krajevne skupnosti Tirna, kjer so se domačini povezali med seboj in obudili delovanje starih zidanih sušilnic sadja, ki so danes tudi etnološki spomenik. Preselili se bomo še na eno območje Slovenije, ki je znano po nekdaj močni industriji in premogovništvu. LAS Mežiške doline je skupaj z etnologinjama osvetlil pomemben in prezrt element kmečke arhitekture na tem območju, ki se je tako zgodaj in v takem obsegu razvil tudi zaradi železarstva. Gre za kašče oz. kašte, kakor jim pravijo na Koroškem. To so majhne lesene stavbe, ki so bile zakladnice žita, moke, mesa in jabolčnika. S projektom Kašte pa se preko elementov tesarskih umetnin poveže tudi tradicija čebelarstva. Stari čebelnjaki so na svoj način zaznamovali Mežiško dolino, ki je zavarovana pred vetrovi in vremenskimi neugodnostmi, zato je bila že od nekdaj raj za čebele in čebelarjenje.
  • 25 min
  • Leto objave: 2014
 
  • Naslov: Serija LEADER oddaj »Projekt: Iz tradicije viničarstva Podravja, kulturne dediščine Haloz in skrivnosti trapistov do novih možnosti za dodatni zaslužek lokalnega prebivalstva«
  • Kratek opis: Področje, ki se razteza ob Dravi vse do Slovenskih goric, je že tisočletja odvisno od vinogradniške dejavnosti. Danes skuša tukajšnje lokalno okolje, s pomočjo LAS Društvo bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, zgodbo vina, vinskih goric in viničarjev povezati v tržni produkt, ki naj bi dolgoročno prispeval k razvoju tukajšnjega podeželja in hkrati odprl možnosti dodatnega zaslužka za lokalno prebivalstvo. Nedaleč stran se nahaja kulturna dediščina Haloz, na katerem gradi LAS Haloze. Haloze so veljale za prometno odmaknjeno in eno najbolj nerazvitih območij Slovenije, ki pa se danes prebujajo iz svoje pozabljenosti in odmaknjenosti - tudi s pomočjo LEADER projektov, ki veljajo za enega od nosilcev razvoja. Predstavljene bodo aktivnosti Tamburaške skupine KUD Majšperk, obnovljena Vidova klet na Vidmu pri Ptuju, zbirka Od zrna do kruha v Dravcih, obnovljena Djočanova domačija v Tržcu, projekt knjige Grad Borl, ki jo je izdalo Društvo za oživitev gradu Borl iz Cirkulan in delovanje Turističnega društva Podlehnik na Gorci. Iz LAS Posavja pa je predstavljena zgodba menihov trapistov. Gre za člane strogega cerkvenega reda, ki so svoj doma našli v Rajhenburgu, kjer so kupili grad in ga preuredili v samostan Marije Rešiteljice. Menihi trapisti so tako na posavskem podeželju pustili močne sledi in njihova dediščina postaja s pomočjo LEADER sredstev postopoma rekonstruirana in praktično uporabna. Neposredne koristi od projekta bodo imeli rokodelci, kmetijska gospodarstva in ostali ponudniki, ki že sedaj preko projekta nadgrajujejo posavsko ponudbo domačih umetnostnih obrti.
  • 25 min
  • Leto objave: 2014
 
  • Naslov: Serija LEADER oddaj »Projekt: Ohranjanje tradicionalne stavbne dediščine in rokodelskih obrti ter razvoj turizma«
  • Kratek opis: Kozjansko je prava zakladnica tradicionalne podeželske stavbne dediščine in številnih rokodelskih obrti. Bojan Guček iz Dobja pri Planini se je odločil, da bo preko Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja pričel oživljati 200 let staro Kozjansko domačijo, ki je zaščitena kot kulturni spomenik, preko projekta Teden starih obrti in običajev v Dobju. V okviru projekta je nastal dragocen register starih mojstrov. Projekt tako prispeva, ne samo k večji prepoznavnosti tega odmaknjenega prostora, pač pa tudi spodbuja medsebojno sodelovanje lokalnega okolja, ohranja naravno in kulturno dediščino ter krepi diverzifikacijo podeželskega gospodarstva. Vzporedna zgodba se odvija tudi na ekološki kmetiji Buser v Boletini, kjer Živa Zupanc Buser skozi projekt “Spoštovanje dediščine-krogotok tradicije, znanja in sodobnosti” nadaljuje lončarsko tradicijo svojih prednikov. Družinska preteklost je tu postala nova podjetniška priložnost, projekt je ustvaril delovno mesto in hkrati postal dopolnilna dejavnost na kmetiji. Kozolci so slovenska arhitekturna posebnost. V sodobnem času so začeli izgubljati na svoji primarni uporabnosti – sušenju sena in žita, ostajajo pa kot pomembna zakladnica stavbne dediščine pri nas. V Lokalni akcijski skupini Spodnja Savinjska dolina, v Braslovčah in v Žalcu, so v okviru Leader projektov obnovili dva kozolca v Bio parku NIVO, ki pričata o tukajšnji kmečki arhitekturi in hkrati ohranjata dediščino podeželja. Pod obema kozolcema se odvijajo eko tržnice, različni družabni dogodki, delavnice povezane s samooskrbo, vzpodbuja se etična ekonomija in socialno podjetništvo. Z vsebinami, ki jih v kozolce vnaša lokalna skupnost, se tako odpirajo pestre možnosti njihove uporabe in nove poti razvoja podeželja. Krajinski park Ljubljansko barje je plod sožitja med človekom in naravo. V sodelovanju med Lokalno akcijsko skupino Barje in Krajinskim parkom Ljubljansko barje sta v Bevkah in na Rakitni nastali posebni tematski učni poti. Učna pot Bevke vključuje evidentiranje naravne in kulturne dediščine območja ter fizično ureditev tematske učne poti. Združuje naravoslovne in zgodovinske danosti tega območja, s svojimi vsebinami pa predstavlja model za mrežo učnih poti po Ljubljanskem barju. Na Rakitni pa je nastala Gozdna in arheološka učna pot Rimski zid, ki razkriva pestro krajino Rakitne, njenih mokrišč, zgodovino kraja in tukajšnjega človeka ter nastanek in bogastvo tako žive kot nežive narave.
  • 25 min
  • Leto objave: 2014
film
  • Naslov:
  • Kratek opis:

 

Natečaj Kaj pa je bilo z Evropskim denarjem narejeno zate, za tvoj kraj?

V Sloveniji je bilo v programskem obdobju 2007–2013 sofinanciranih iz evropskih skladov več kot 95.300 projektov. Zato sta se Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) in Ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano (MKGP) odločila opozoriti na številne dobre zgodbe, ki so jih v Sloveniji ustvarili z evropskimi sredstvi (iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in/ali Evropskega sklada za ribištvo). Izveden je bil natečaj »Kaj pa je bilo z evropskim denarjem narejeno zate, za tvoj kraj?«, v okviru katerega je splošna javnost predlagala projekte, ki so jim spremenili življenje oz. prispevali k izboljšanju kakovosti njihovega življenja oz. življenja skupnosti. Z žrebanjem so izbrali 26 projektov, ki so bili predstavljeni oktobra 2014 v okviru razstave na Kongresnem trgu v Ljubljani. V letu 2015 pa razstava gostuje po Sloveniji.

Povezava: http://www.eu-skladi.si/vsi-projekti

Serija LEADER oddaj »Projekt: Na deželi«

Kot rezultat sodelovanja med Ministrstvom za kmetijstvo in okolje (Nacionalna mreža za podeželje), RTV Slovenijo, ART 7 VIDEO in lokalnimi akcijskimi skupinami je nastala serija osmih dokumentarnih oddaj z naslovom "Projekt: Na deželi" in podnaslovom "LEADER – skupaj razvijamo podeželje". Namen oddaj je prikazati dosežke in rezultate projektov LEADER, ki so posebnost v slovenskem prostoru, saj se izvajajo preko lokalnih akcijskih skupin in na podlagi projektnih pobud, ki jih dajejo in nato tudi realizirajo lokalni akterji po pristopu od spodaj navzgor. 

Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007–2013, je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je odgovorno tudi za vsebino navedenih informacij. Oddaje sofinancirata Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Republika Slovenija. 

Youtube kanal Mreže za podeželje (Razvoj podeželja - SI NRN)

Lastne video prispevke objavljamo tudi na spletnem portalu Youtube.

Slovenska dežela         Ognjisce

Oddaja Slovenska dežela na Radiu Ognjišče prinaša aktualne teme s področja kmetijstva in programa razvoja podeželja. Oddaja je na sporedu vsak 4. torek v mesecu ob 11.15.

26. 8. 2014 Izbrana kakovost, Mreža za podeželje
24. 6. 2014 Program razvoja podeželja
29. 4. 2014 Zahtevki za izplačilo in pogled na področje varne hrane
25. 3. 2014 Varujmo čebele Letna porocila
14. 2. 2014 Subvencijska kampanja, zavarovanja, dobro počutje živali

Ostale oddaje - arhiv

PROJEKTI DRUGIH PARTNERJEV RAZVOJA PODEŽELJA

RTV Slovenija: Village folk

Hrana je najpomembnejša energija za življenje. V času blaginje se zdi, kakor da je je neomejeno in da je samo po sebi umevna. Že danes se jasno kaže, da temu ni tako. Jutri bo to spoznanje še jasnejše. In če ni hrane – ni prihodnosti! Težko, a jasno sporočilo 9 milijardam ljudem, kolikor nas bo kmalu na našem lepem planetu. Oddaje Village folk so kratki 10 minutni dokumentarci, ki temeljijo na zgodbah iz vsakdanjega življenja in govorijo o ljudeh , ki nam pridelujejo hrano. Snemajo se v različnih evropskih državah, od Finske, kjer pastirji jelenov s pašo ohranjajo kulturno krajino visoko na severu Laponske, do Hrvaške, kjer še iščejo poti za svoje odlične pridelke z geografskim poreklom kot so oljčno olje, smokve, ninski šokol ...

Partnerji v projektu so: Evropska unija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, RTV Slovenija in Inštitut za trajnostni razvoj. Oddaje so bile predvajane na TV Slovenija. Več: http://www.rtvslo.si/villagefolk/

Ljudje in zemlja

Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija.

Oddajo pripravljajo trikrat na mesec v Mariboru, enkrat pa v Kopru. Oddaja Ljudje in zemlja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljajo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušajo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjajo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov jim pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju.

Več o oddaji, arhiv oddaj, napovednik ...

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih