Operacija: Poljedelstvo in zelenjadarstvo: Podukrep 10.1 – Plačilo kmetijsko-okoljskih-podnebnih obveznosti

Foto: Njiva z zelenjavo (avtor: Franci Medved).

Opis

Operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo prispeva k izboljšanju stanja tal in voda prek:

Operacija vključuje obvezni in izbirne zahteve. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije.

Izvajanje zahtev v okviru operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks.

 

A. Obvezni zahtevi:

V petletni kolobar morajo biti vključene najmanj 3 različne kmetijske rastline kot glavni posevek, pri čemer:

Obtežba: ni relevantna.

Raba: njive.

Obseg: vse njivske površine, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 hektar.

Lokacija: ista ves čas trajanja obveznosti.

Območje izvajanja: celotna Slovenija.

 

Zahteva Nmin analiza pomeni izvajanje hitrih talnih testov na vsebnost nitratnega dušika v tleh ali hitrih rastlinskih testov neposredno pred dognojevanjem, saj je ta za določitev obroka dušika v praksi dovolj natančen. Na podlagi Nmin analize se določi optimalni odmerek dušika glede na dejansko stanje zaloge nitratnega dušika v tleh v določeni razvojni fazi kmetijske rastline.

S hitrimi talnimi in rastlinskimi testi se preprečuje prekomerno uporabo dušikovih gnojil in s tem zmanjšuje nevarnost za izpiranje in onesnaženje podtalnice z nitrati.

– Obtežba: ni relevantna.

– Raba: njive.

– Obseg: vse njivske površine, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 hektar.

– Lokacija: ista ves čas trajanja obveznosti.

– Območje izvajanja: celotna Slovenija.

V okviru zelene komponente, opredeljene v Uredbi o shemah neposrednih plačil za obdobje 2015-2020, se ekvivalentne prakse ne bodo izvajale.

 

 

B. Izbirne zahteve:

Zahteva pomeni vnos tekočih organskih gnojil z napravo za direkten vnos ali napravo za nanos neposredno na površino tal. V primeru nanosa gnojil na površino tal pred setvijo je potrebna takojšnja zadelava v tla.

Nanos na površino tal pomeni raztros tekočih organskih gnojil skozi cevi ali sani, ki se vlečejo po tleh. Gnojenje neposredno pred setvijo pomeni, da od zadelave gnojil v tla do setve ne sme poteči več kot 7 koledarskih dni. Takojšnja zadelava gnojil v tla pomeni zadelavo gnojil v tla v 24 urah.

Namen zahteve je zmanjšati izpuste amoniaka in smradu pri gnojenju z živinskimi gnojili ter izboljšati učinkovitost kroženja dušika v kmetijstvu, s tem pa posredno vplivati na zmanjšanje izpustov toplogrednega didušikovega oksida.

Plačilo se lahko uveljavlja za največ 25 m3 porabljenih tekočih organskih gnojil na ha. Ta količina gnojil se lahko proizvede na kmetijskem gospodarstvu, lahko pa jo kmetijsko gospodarstvo tudi prejme od drugega kmetijskega gospodarstva oziroma kupi.

Zahteva se mora na opisan način izvajati ves čas trajanja obveznosti.

– Obtežba: ni relevantna.

– Raba: njive.

– Obseg: del njivskih površin.

– Lokacija: ni pomembna.

– Območje izvajanja: celotna Slovenija, razen najožja vodovarstvena območja (VVO I).

 

V okviru zahteve se kmetijske rastline sejejo po spravilu glavnega posevka, da se zaščiti tla pred erozijo in izpiranjem, s čimer se izboljšuje struktura tal, povečuje organska masa v tleh, izboljša zračno-vodni režim v tleh in zmanjšuje zaplevljenost površine. Pred setvijo naslednje kulture se posevek podorje.

– Obtežba: ni relevantna.

– Raba: njive.

– Obseg: del njivskih površin.

– Lokacija: ni pomembna.

– Območje izvajanja: celotna Slovenija, razen najožja vodovarstvena območja (VVO I).

 

Zahteva pomeni prekrivanje posevkov oz. površin z mrežami ali agrokopreno z namenom zaščite rastlin pred insekti. Uporaba insekticidov ni dovoljena. S tem se preprečuje tudi širjenje mikroorganizmov in virusov.

Ker uporaba insekticidov ni dovoljena, se z izvajanjem zahteve doseže zmanjšanje skupne porabe fitofarmacevtskih sredstev.

– Obtežba: ni relevantna.

– Raba: njive.

– Obseg: del njivskih površin.

– Lokacija: ni pomembna.

– Območje izvajanja: celotna Slovenija.

 

V okviru izvajanja zahteve se uporabljajo samo določena fitofarmacevtska sredstva (aktivne snovi), ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I).

Namen zahteve je varovanje vodnih virov, tako da se uporabljajo samo določena fitofarmacevtska sredstva (aktivne snovi), ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih iz predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov (nacionalne uredbe).

Aktivne snovi, ki jih je na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedano uporabljati, so: bentazon, s-metolaklor, terbutilazin, metamitron, izoproturon, mcpp, mcpp-p, mcpa, klopiralid, dikloprop-p, metalaksil-m, metazaklor, dicamba, metribuzin, flufenacet, dimetaklor, klorotalonil, klorantraniliprol, triasulfuron. Seznam navedenih aktivnih snovi se lahko spremeni na podlagi sprememb nacionalnih uredb. Veljavni seznam je dostopen prek spletnih strani ministrstva in AKTRP.

– Obseg: vse njivske površine.

– Lokacija: ista ves čas trajanja obveznosti.

– Območje izvajanja: celotna Slovenija, razen najožja vodovarstvena območja (VVO I).

 

Zahteva pomeni:

– prekrivanje tal v posevkih z zastirkami z namenom preprečevanja rasti plevelov in zmanjševanja transipracije iz tal;

– mehansko zatiranje plevelov;

– da uporaba herbicidov ni dovoljena.

Zahteva je namenjena preprečevanju škodljivcev in spodbujanju koristnih organizmov v tleh, prispeva pa tudi k zadrževanju vlage v tleh in zaščiti rastlin pred ekstremnimi temperaturami.

Ker poraba herbicidov ni dovoljena, se z izvajanjem zahteve doseže zmanjšanje skupne porabe fitofarmacevtskih sredstev.

– Obseg: del njivskih površin.

– Lokacija: ni pomembna

– Območje izvajanja: celotna Slovenija.

 

Zahteva pomeni minimalno obdelavo tal z v vlečnimi pasivnimi stroji za konzervacijsko obdelavo tal oz. gnanimi (aktivnimi) stroji za konzervacijsko obdelavo tal.

Zahteva je namenjena ohranjanju strukture tal, zaloge vlage v tleh in hranil, povečanju mikrobiološke aktivnosti tal in zmanjševanju erozije.

S konzervirajočim načinom obdelave tal se zmanjša število delovnih operacij in s tem neposredne izpuste CO2 v ozračje, hkrati pa ima višji delež humusa v tleh, ki je posledica tovrstne obdelave, večkratni pozitivni učinek, saj zagotavlja večji delež vode in hranil v tleh, kar neposredno vpliva na rodovitnost tal. Oranje ni dovoljeno.

– Obseg: del njivskih površin (najmanj 20 %).

– Lokacija: ni pomembna.

– Območje izvajanja: celotna Slovenija.

 

Zahteva se izvaja z namenom preprečevanja izpiranja hranil, zmanjšanja onesnaževanja podtalnice, zmanjšanja erozije in izboljšanja rodovitnosti tal.

Setev prezimnih posevkov (npr. ozimna pšenica, ozimna ogrščica ipd.) je treba opraviti najpozneje do 25. 10. tekočega leta. Tla morajo biti pokrita od 15. 11. tekočega leta do najmanj 15. 2. naslednjega leta. Obdelava ozelenjenih njivskih površin je dovoljena po 15. 2. naslednjega leta, pri tej obdelavi uporaba herbicidov za uničenje zelene prezimne odeje ni dovoljena. Zahteva se izvaja samo na njivskih površinah s povprečnim naklonom pod 20 %.

Zahteva se izvaja samo na njivskih površinah s povprečnim naklonom pod 20 %.

Ker uporaba herbicidov ni dovoljena, se z izvajanjem zahteve doseže zmanjšanje skupne porabe fitofarmacevtskih sredstev.

– Obseg: del njivskih površin (najmanj 20 %).

– Lokacija: se v obdobju trajanja obveznosti lahko spreminja.

– Območje izvajanja: celotna Slovenija, razen VVO I.

 

Setev neprezimnih medonosnih posevkov je potrebno opraviti najpozneje do 1. 8. tekočega leta. Tla morajo biti pokrita od 15. 8. tekočega leta do vsaj 16. 10. tekočega leta, obdelava ozelenjenih njivskih površin pa je mogoča po 16. 10. tekočega leta. V času izvajanja zahteve uporaba herbicidov in mineralnih dušikovih gnojil ni dovoljena.

Medonosni posevki, primerni za neprezimno ozelenitev so: ajda, bela gorjušica, boreč, detelje, facelija, grahor, krmni grah, njivska grašica, oljna repica (jara), oljna ogrščica (jara), perzijska detelja, rjava indijska gorčica, sončnica.

– Obseg: del njivskih površin (najmanj 20 %).

– Lokacija: se v obdobju trajanja obveznosti lahko spreminja.

– Območje izvajanja: celotna Slovenija, razen VVO I.

 

Upravičenci

Upravičenci do plačil so KMG, ki se v izvajanje operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo vključijo prostovoljno in izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve.

Upravičenci so tudi drugi upravljavci zemljišč, ki niso kmetje, in ki posedujejo znaten obseg površin, na katerih je treba spodbujati spremembo kmetijskih praks z namenom izboljšanja stanja tal in voda.

 

Upravičeni stroški

Za izvajanje operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo se plačila namenjajo samo tistim obveznostim, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe 1306/2013/EU in ustrezna merila, določena z drugo alineo točke c) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU ter druge ustrezne obvezne zahteve iz nacionalnih predpisov.

Pri zahtevi “POZ_NMIN: Nmin analiza” so v izračunu upoštevani transakcijski stroški v višini 10 % dejanskih stroškov materiala in storitev ter dela. Med transakcijske stroške so šteti stroški drobnega materiala, pošte, vodenja posebnih evidenc ter dela z oddajo vzorca.

Plačila krijejo 60 % dodatnih stroškov in izgubljenega prihodka zaradi prevzete obveznosti.

 

Pogoji za upravičenost

Ob vstopu v ukrep M10 mora KMG:

 

Vrsta podpore

Podpora za izvajanje operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo sestoji iz plačila na hektar za izvajanje obveznih zahtev in/ali najmanj ene izbirne zahteve po lastni izbiri upravičenca.

Plačilo se dodeli na hektar, razen za izbirno zahtevo »POZ_NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak«, pri kateri se plačilo dodeli na m3.

 

Višina podpore

Višina plačil za zahteve v okviru operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo znaša 60 % višine plačil, izračunane po modelni kalkulaciji.

tabela placil

 

 

(Opis podukrepa je posodobljen skladno z 12. spremembo PRP – oktober 2022)

Prijava na e-novice

Deli z drugimi