Program podeželja

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je danes, predstavilo drugi uradni predlog Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 (PRP 2014–2020), ki ga je v petek, 5. 12. 2014, uradno poslalo v odobritev Evropski komisiji (EK). Ta ga bo predvidoma potrdila februarja 2015.

Minister Židan je v uvodnem nagovoru pred predstavitvijo drugega uradnega predloga PRP 2014-2020 na kratko predstavil nov predlog PRP 2014-2020 in poudaril ključne spremembe in njegove značilnosti.


Izvajanju PRP 2014–2020 je namenjenih okoli 1,1 milijarde EUR javnih sredstev, od tega se največji delež sredstev namenja plačilom območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (265,9 mio EUR), kmetijsko-okoljsko-podnebnim plačilom (203,6 mio EUR) in naložbam v fizična sredstva (228,1 mio EUR), kamor sodijo naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo, predelavo in trženje ter kmetijsko in gozdno infrastrukturo.


MKGP je drugi uradni predlog PRP 2014–2020 intenzivno usklajevalo zlasti z EK v povezavi s pripombami, ki jih je EK podala dne 22. 9. 2014. Po načelni uskladitvi PRP 2014–2020 z EK je MKGP v petek, 5. 12. 2014, poslalo drugi uradni predlog EK. Tako naj bi bil PRP 2014–2020 potrjen predvidoma v februarju 2015. Če PRP 2014–2020 do konca decembra 2014 ne bi dobil potrditve statusa »ready for adoption«, bi se uvrstil v skupino »poznih programov«, ki bodo morali pred formalno potrditvijo s strani EK počakati, da se najprej spremeni evropska uredba o večletnem finančnem okviru in proračun EU za leto 2015, kar bo potrditev odložilo na začetek poletja ali jeseni 2015.

 

Pomembnejše vsebinske spremembe PRP 2014–2020 po pogajanjih z EK in po posvetovanju s strokovnjaki in socialnimi partnerji, kjer je bilo to mogoče, se nanašajo na ukrepe v nadaljevanju.

 

Zahteve za posamezne operacije Kmetijsko okoljskih in podnebnih ukrepov (KOPOP) so nadgrajene tako, da so bolj usmerjene v doseganje okoljskih ciljev (»paketi« z obveznimi in prostovoljnimi zahtevami, okrepitev zahtev v smislu doseganja merljivih okoljskih učinkov in opustitev nekaterih zahtev, ki so že postale del običajne kmetijske prakse). Financira se 60 % kalkulacije namesto predlaganih 40 % (pri operacijah, povezanih z varstvom vodnih virov, habitatov in krajine, ostane 100 % plačilo). Uvede se enaka višina plačil na ha ne glede na velikost kmetijskega gospodarstva - opustitev degresije.

 

Pri ekološkem kmetovanju se plača 100 % kalkulacije do zgornjega limita, ki je določen z EU uredbo, razen za travinje, kjer je plačilo 70 %. Sredstva so glede na predlog povečana s 55 na 60 mio evrov.

 

Degresija plačil za kmetovanje na območjih z naravnimi omejitvami (OMD), ki jo EU uredba predpisuje po principu učinkovanja ekonomije obsega, se začne pri 70 ha in se s koraki po 10 ha zmanjšuje za 15 %, zaključi pa pri 100 ha, tako da so plačila nad 100 ha v višini 40 %.

 

Namesto variabilne premije ob vzpostavitvi kmetovanja za mlade kmete se določi dve višini pavšalne premije: 45.000 EUR za tiste, ki so zaposleni na kmetiji, in 18.600 za tiste, ki kmetujejo poleg redne zaposlitve izven kmetije.  Vstopni prag za mlade kmete je 6 ha primerljivih kmetijskih površin ali 15 GVŽ ali 60 čebeljih družin.

 

Nekatere zahteve je morala Slovenija pri ukrepu Dobrobit živali (reja prašičev)  umakniti, ker jih ni bilo mogoče upravičiti kot nadstandardno prakso.

 

Kmetije z dopolnilno dejavnostjo ali majhni obrati, ki izvajajo primarno predelavo lesa lahko pridobijo podporo v okviru podukrepa 8.6 Naložbe za gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov – možna podpora iz nepovratnih sredstva in finančnih instrumentov. Večji obrati prve in druge predelave lesa so v okviru podukrepa 6.4 Nekmetijske dejavnosti, kjer je možna samo podpora prek finančnih instrumentov.


Vsa prizadevanja, ki jih je MKGP vložil v kakovostno pripravo programa, so bila usmerjena v to, da bo 1,1 milijarde evrov vreden program uspešen ne le po črpanju, temveč po doseganju zastavljenih ciljev. Navsezadnje je to program, ki je že v svojem bistvu namenjen razvoju in ne ohranjanju doseženega stanja.


V prihodnosti Slovenijo čakajo zlasti priprave vseh izvedbenih predpisov, izvedbenih struktur, nadgradnje informacijskih sistemov ter prenos novosti na teren.


Povezava do drugega uradnega predloga PRP 2014–2020 se nahaja na tej povezavi.


Sočasno s predstavitvijo drugega predloga PRP 2014 – 2020 je potekala tudi novinarska konferenca, kjer so novinarjem program predstavili minister mag. Dejan Židan, državna sekretarka mag. Tanja Strniša in generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo Tadeja Kvas Majer.

 

Dodatne informacije so na voljo na tej povezavi.

 

 

PREDSTAVITVE, 9.12. 2014 (pdf)

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih