Program podeželja

Primeri dobrih praks

Primeri dobrih praks (28)

 

Prlekija je dobila novo uspešno zgodbo – blagovna znamka Grily Naturae. Blagovna znamka pripada Kmetiji Osterc, ki se nahaja v Vučji vasi, v občini Križevci. Na kmetiji skupaj z družino živi in dela Matej Osterc, magister varne prehrane in naslednik kmetije. Za kmetijstvo ga je navdihnil predvsem oče Slavko, ki ga je naučil ogromno in še vedno skupaj nadgrajujeta ideje in posodobitve na kmetiji. Matej je svoje znanje združil skupaj z ženino idejo in na kmetijo vpeljal novo dejavnost, to je ekološka pridelava sivke. Na kmetiji Osterc zemljo obdelujejo že več kot pet generacij, ko pa so pa v letu 2016 prvič zasadili sadike sivke, so se tako za kmetijo kot za lokalno okolje odprle številne nove možnosti.

 

Ozadje

Prva zares velika sprememba na kmetiji je bila opustitev govedoreje pred leti, še vedno pa se ukvarjajo z vzrejo prašičev, poljedelstvom in vinogradništvom. Matej Osterc, prihodnji nosilec kmetije, si je ob obstoječem kmetovanju želel skupaj z ženo doseči nekaj, s čimer bi obogatili svojo pridelavo na najbolj možen prijazen način naravi in vključili v to še ljudi iz lokalnega okolja. Spomladi 2016 so prvič zasadili sivko in danes gojijo kar 1350 sadik prave sivke, ki se razprostirajo na 0,28 ha zemlje. Prava sivka je znana pod latinskim imenom Lavandula angustifolia ter je trdoživa sorta rastline, ki je primerna tudi za zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije, saj prezimi do -25 °C. Pozitivna lastnost sivke je, da nima škodljivcev, zato so nasadi popolnoma ekološki, saj ne zatirajo bolezni in ne živali oz. škodljivcev. Ko sivko spomladi obrežejo, od reza ostanejo drobne vejice, ki jih pustijo v nasadu, da razpadejo ob rastlini, kar kasneje predstavlja gnojilo za samo rastlino, ali pa jih uporabijo kot nastilj pri prašičih v hlevih. Prašiči v nastilju uživajo, se valjajo, igrajo, ležijo. Opažajo, da to ugodno vpliva na prašiče v smislu, da jih pomirja in se med seboj ne napadajo (ruvajo, tepejo, grizejo …) ter se na splošno raje zadržujejo na nastilju. Med vrstami sivke so posadili belo deteljo, ki po mulčenju pripomore k nastanku dodatne organske snovi v nasadu, hkrati pa v času cvetenja nudi čebelam dodatni cvetni prah.
Nasad sivke predstavlja obnovljiv in trajnostni vir, ki se vsako sezono vrne in čez leto ustvarja proces, ki se sklene v krog, brez da bi komu škodoval, temveč prispeva k rastlinam, živalim in ljudem – celotnemu okolju.

 Izdelki Grily

 

Cilji

Ideja se je porodila iz želje po naravnem oz. ekološkem kmetovanju. Na kmetiji so vzpostavili krožno gospodarstvo na primeru ekološko pridelane sivke, kar pomeni, da ni odpadka v pridelavi in predelavi.
Dosegli so popolno izkoriščenost same rastline in ustvarili mnogo naravnih izdelkov iz lokalnega okolja: trdo milo, sivkina vodica / hidrolat, dišeča vrečka, sol za kopel, eterično olje, krema za sončenje, negovalno olje, balzam za ustnice, naravni dezodorant,...
Obnavljajo strukturo zemlje, ugodno vplivajo na živali in navsezadnje tudi oni sami pridobivajo dodatno voljo in zagon, ko prepoznajo, da ne prispevajo k samo svoji kmetiji in naravi okrog nasada, ampak skrbijo s sivkinimi izdelki še za dobro počutje drugih ljudi ter razvoj lokalnega okolja.

 °

Matej Osterc: »Ime Grily Naturae prihaja iz družinske zgodbe, saj je oče v otroštvu rad lovil čričke in po tem je dobil vzdevek Grilek. Jaz pa imam kot mlajši, vzdevek Grili. Od tod izpeljanka Grily, Naturae pa predstavlja ekološki način pridelovanja sivke.«

 

Glavne aktivnosti

Ker pred tem niso imeli neposrednih izkušenj z gojenjem sivke, se je Matej Osterc po sprejeti odločitvi začel nemudoma izobraževati o gojenju in uporabnosti sivke. Hodil je na različne posvete ter festivale sivke po Sloveniji in tujini, medtem pa tudi pripravljal njivo za novo rastlino. Preden so sivko posadili, je bila njiva zorana in tako počivala približno eno leto.
Želeli so izključno sadike sivke, ki imajo ekološki certifikat, zato so sadike kupili na Madžarskem. Tam so lahko izbrali sadike, ki so bile stare dve leti ter tako prej dočakali cvetenje sivke. Sadike so posadili v marcu 2016 in po tem je sledilo še veliko povezovanja in izmenjave znanja z drugimi pridelovalci sivke, tudi na regionalni ravni.

Sivko žanjejo ročno običajno v mesecu juliju. Njihova glavna produkta sta rožna vodica / hidrolat ter eterično olje, ki ju pridobijo v procesu destilacije.
Eterično olje sivke uporabijo v pripravi raznih kozmetičnih izdelkov, kot so mila, kreme, balzam za ustnice, dezodorant, negovalno olje, masažno olje ipd... Eterično olje sivke je eno izmed redkih eteričnih olj, ki so primerna za nanos neposredno na kožo in je ugodno za uporabo proti pikom insektov, blaženje po pikih komarjev, čebel, os, proti migreni, za pomiritev, za odišavljenje prostora in dodajanja k jedem. Hidrolat je primeren za uporabo v kozmetiki, kulinariki, za pomiritev kože po sončenju, za likanje, odišavljanje prostora pred spanjem …

V postopku za proizvodnjo se uporabi cela rastlina (steblo, listi, cvetovi). Po destilaciji ostankov rastline, iz katerih je izparela voda ter eterično olje, ne zavržejo, ampak jih v suhem stanju vrnejo v nasad sivke kot zastirko proti plevelu ali uporabijo kot nastilj pri prašičih v hlevih. 

Del pridelka - cvetove oz. sivko s cveti, steblom in listi oberejo ročno ter jih vežejo v šopke in naravno sušijo. Cvetove skrbno sušijo na način, da ostanejo neoporečni, saj so le takšni primerni za čaj ali uporabo kot sestavina k jedem (za peciva, za domačo svinsko suho salamo, kot začimba, sivkin sok …). Cvetovi, ki sodijo v razred II. kategorije, uporabijo za dišeče vrečke, vzglavnike in razno dekoracijo. Preostale ostanke, kot so suha stebla, večji listi pa uporabijo za zidarske omete za fasado, estrihe, omete v hišah, ker nudijo boljšo vezavo ometa, pa tudi prispevajo k blagemu aromatičnemu vonju prostorov, ki so ometani s sivkinimi deli rastline.

Na kmetiji med drugim pridelujejo tudi domač jabolčni kis iz jabolk visokodebelnega ekološkega nasada, ki ga lahko po potrebi začinijo z vejico sivke. Tudi v postopku pridelave jabolčnega kisa izvajajo krožno gospodarstvo. Iztisnjena jabolka za kis dodajo hrani prašičev, ki dajo gnoj, ki ga v jesenskem času dodajo k zemlji v visokodebelni ekološki nasad starih jabolk.

Sivkino vejico uporabijo tudi kot dodatek v njihovih sladkih vinih iz domačega vinograda. Vinu doda poseben okus, ki je popestritev ob posebnih priložnostih.
Na kmetiji imajo skupno 27 čebeljih družin, od tega jih je 6 v manjšem čebelnjaku, ki stoji neposredno v nasadu sivke, tako da imajo na kmetiji v ponudbi tudi domač sivkin med.

 metulj na sivki

 

Rezultati

Glavni rezultati projekta so večja prepoznavnost, ustvarjena lastna blagovna znamka Grily Naturae, boljša ponudba izdelkov za stranke na kmetiji, novost v lokalnem okolju, možnost prenosa na druge dejavnosti (delavnice, izobraževanja, meditacije ...) in preko tega krepitev lokalne skupnosti in regionalnega okolja.
Delavnice in meditacije oz. jogo so uvedli že v letu 2019, za letos pa načrtujejo izobraževanje in razne prikaze ter demonstracije izdelovanja izdelkov. V juliju 2020 je skupaj z okoliškimi kmeti načrtovan festival sivke, ki bo potekal v nasadu sivke in bo zajemal dejavnosti kot so prikaz destilacije, vezave šopkov, pletenja srčkov, predstavljali pa se bodo tudi drugi lokalni ponudniki iz občine.


Lokalne kmetije v Pomurju so se povezale v združenje Pristno pomursko, kjer se skupaj oglašujejo, iščejo trg, nastopajo skupaj na sejmih in prireditvah, si delijo kmetijske stroje, prodajajo skupaj pridelke itd. Povezani so tudi lokalno v lokalno akcijsko skupino LAS Prlekija (promocijski video).

Izdelke Grily Naturae prodajajo v trgovinicah z lokalnimi izdelki, poslovno sodelujejo tudi s sosednjo Kmetijo Paldauf, ki je zmagala v projektu Inovativni mladi kmet 2019, letos pa bodo tudi sami odprli trgovinico svojih izdelkov na kmetiji. Letos predvidevajo tudi vzpostavitev spletne trgovine, kjer bo možno kupiti njihove najrazličnejše izdelke.
V vasi je vedno več ekoloških pridelovalcev (trenutno obdelujejo v vasi več kot 30 odstotkov kmetijske površine na ekološki način) in so (v času pisanja tega prispevka) v postopku registracije ekološkega društva Vučja vas. Društvo bo omogočilo lažje sodelovanje pri trženju, nastopih na sejmih in prireditvah v drugih regijah po Sloveniji in izven državne meje.


Svojo prepoznavnost krepijo tudi v sodelovanju s termami v regiji, kot so Terme Banovci, Radenci, Mala Nedelja, Terme 3000, kjer imajo možnost postavitve stojnice ter predstaviti svojo dejavnost. Skupaj s termami načrtujejo še projekt obiskovanja sivkinega nasada v času cvetenja z možnostjo fotografiranja ter nabiranja šopkov sivke. V prihodnosti vidijo sodelovanje tudi z regijskim promocijskim centrom Expano.

Na kmetiji prispeva celotna družina, tako ožja kot širša. Skrbijo za promocijo in trženje ter so stoodstotno predani svojemu delu. V načrtu je tudi širitev ekološkega nasada sivke, ureditev prostorov, kjer bi lahko izvajali destilacijo, na kmetiji pa si želijo na osnovi ekološkega nasada sivke razviti tudi turizem ter izpopolniti možnost ponudbe še z razvojem apiterapije.

 °

 Matej Osterc: »Prizadevamo si, da smo vedno v sožitju z naravo, saj tako pomagamo naravi in posledično sebi. Ponosen sem na to, kako smo kot lokalna skupnost stopili skupaj in kaj vse smo že dosegli. Prepričan sem, da če bomo tako nadaljevali, bomo skupaj zmogli še več.«

 

 

Kontakt

Facebook stran: https://www.facebook.com/Grily-Naturae-153804245186811/

Kontaktna oseba: Matej Osterc

Elektronski naslov: grily.naturae@gmail.com

Telefonska številka: +386 (0)31 206 687

 

PREDSTAVITVENI VIDEO:  https://www.youtube.com/watch?v=JWizJDUvj70

 

 

Kmetija Osterc za opis dobre prakse na www

 

Kmetija Osterc za opis dobre prakse na www3

 

Kmetija Osterc za opis dobre prakse na www4

 

 

Kmetija Osterc je ena izmed kandidatov, ki jih je slovenska Mreža za podeželje prijavila na evropski natečaj Rural Inspiration Awards 2020. Natečaj je sestavljen iz treh kategorij in Kmetija Osterc je bila uvrščena v kategorijo: biokrožno gospodarstvo. Več o natečaju: KLIK

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Media

Foto: Kmetija Povše

Noben začetek ni lahek, vendar je s podporo domačih lažje. Boštjan Povše, po izobrazbi diplomirani kmetijski inženir, je leta 2011 od očeta prevzel kmetijo in takrat se je zavezal, da bo skrbel za razvoj hmeljarske dejavnosti na kmetiji tako z vidika posodobitve strojnega parka kot tudi z vidika posodobitve sortnega sestava hmeljskih nasadov ter v prvi vrsti zagotovitve vode za namakanje v sušnih obdobjih, ki so zaradi podnebnih sprememb vse pogostejša in izrazitejša. Povšetovi so družinska kmetija, na kateri živijo Boštjan z ženo Majo in dvema otrokoma ter očetom Ivanom in mamo Helenco. V zelo kratkem obdobju so na kmetiji naredili načrt in izpeljali investicije, ki na kmetiji omogočajo lažje delo, boljše počutje živali, izboljšanje konkurenčnosti, zmanjšanje stroškov in z vsem tem seveda povečanje prihodka oz. dohodka na kmetiji. Brez pomoči očeta, Boštjan pravi, bi bilo vse skupaj mnogo težje izvedljivo.

 

Ozadje

Na kmetiji obdelujejo okrog 50 ha kmetijskih zemljišč, od tega je 16 ha hmeljišč in v normalni letini pridelajo približno med 40 in 50 ton hmelja. Gozda imajo 9,50 ha.
Proizvodnja je usmerjena v pridelavo hmelja in živinorejo (reja govejih pitancev). Na področju hmeljarstva so glede količine in kakovosti pridelka hmelja ena izmed dobrih slovenskih hmeljarskih kmetij. Vključeni so v Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Za hmelj imajo pridobljen certifikat za zaščiteno geografsko označbo Štajerski hmelj. Poleg naštetega imajo vpeljano tudi dejavnost pridobivanja bučnega olja iz lastnega pridelka oljnih buč kot tudi opravljajo storitev za druge.

 

V letih 2017 in 2018 je kmetija uspešno kandidirala na treh javnih razpisih Programa razvoja podeželja za naložbe v:

  • Sajenje hmelja in nakup kapljičnega namakanja:

Za nove nasade 2,61 ha Styrian Eureka in Styrian Cardinal se je Boštjan odločil zaradi vse večjega povpraševanja po novih aromatičnih sortah hmelja na svetovnem hmeljskem trgu. Celotni pridelek hmelja odkupijo slovenski dobavitelji, ki ga dalje dobavijo domačin in tujim pivovarnam. S povečanjem površin rodnih nasadov z novimi, tržno zanimivimi sortami so razpoložljive kapacitete bolj optimalno izkoriščene, konkurenčnost pa se je povečala. Z nakupom in namestitvijo dodatnih kapacitet s kapljičnim namakalnim sistemom je na dolgi rok zagotovljena stabilna pridelava in kakovost hmelja, saj namakanje izvajajo sedaj tako rekoč na vseh površinah. Delovno moč v času delovnih konic zagotavljajo z najeto delovno silo, ki ji za tisti čas omogočijo bivanje na kmetiji.

  • Novogradnja hleva za rejo govejih pitancev:

Hlevske kapacitete so bile v več objektih oz. lokacijah, kar je bilo neugodno in je zahtevalo večji napor pri oskrbi oz. krmljenju živine. Poleg tega je bila ponekod prisotna utesnjenost ter tudi pomanjkanje osvetlitve in zračnosti. Zaradi tega so se odločili za izgradnjo novega in sodobnega hleva za rejo govejih pitancev kapacitete 90 odraslih živali. Hlev se nahaja na neposredni bližini obstoječih gospodarskih objektov oz. družinske hiše.
S to investicijo so na kmetiji zelo veliko pridobili, saj novi hlev omogoča živalim bolj prilagojeno rejo, še posebej pa so se izboljšale razmere glede oskrbe živali, saj je novi hlev enostavno dostopen, pregleden, zračen ter optimalno prilagojen dobrobiti živali.

  • Kolektivna naložba v kmetijsko mehanizacijo:

Tretja naložba je bila kolektivna naložba treh kmetov za skupni nakup kmetijske mehanizacije. Vse tri kmetije so iz iste vasi, praktično v sosedstvu, zato kolektivna uporaba kmetijske mehanizacije poteka brez težav. S skupnim nakupom strojev, ki na posamezni kmetiji niso dnevno v uporabi, so prihranili tako pri nakupu kot pri nadaljnjih stroških obratovanja in vzdrževanja.

 

 

Boštjan Povše: »Naša kmetija je uspešna tudi zato, ker sta ob prevzemu stopili skupaj obe generaciji. Lažje sprejemamo odločitve, medsebojno iščemo ideje in rešitve. Pri delu si veliko pomagamo, smo namreč kombinirana kmetija in velikokrat se različna opravila med seboj prekrivajo (košnja, spravilo sena, zaščita hmelja, ...). Pri našem delu in za naš razvoj je ključno, da sodelujemo in se učimo drug od drugega.«



Cilji

S prizadevanji so dosegli:
- povečanje produktivnosti in konkurenčnosti na trgu s hmeljem,
- višji, bolj stabilen ter kakovosten pridelek hmelja in s tem večji prihodek od prodaje hmelja,
- izboljšani delovni pogoji pri oskrbi in krmljenju govejih pitancev,
- izboljšani pogoji bivanja za živali – goveje pitance,
- povečanje produktivnosti in rentabilnosti reje in s tem izboljšanje konkurenčnost na trgu z govejimi pitanci,
- zamenjava in posodobitev dela strojnega parka s kolektivno naložbo v nakup kmetijske mehanizacije,
- zmanjšanje stroškov nakupa, obratovanja in vzdrževanja kmetijske mehanizacije,
- višji prihodek oz. dohodek na kmetiji.

 

 

Glavne aktivnosti

Izpeljane dejavnosti:
- zamenjava starih sort hmelja na 2,61 ha hmeljišč z novimi, tržno bolj zanimivimi sortami – sajenje in oskrba v prvem letu,
- nakup in namestitev kapljičnega namakalnega sistema na dodatnih 2,78 ha,
- novogradnja hleva za goveje pitance,
- nakup kmetijske mehanizacije v okviru kolektivne naložbe (dva kmetijska traktorja, balirka za okrogle bale, rezalnik hmelja, mulčer bočni, trosilnik hlevskega gnoja, transportna prikolica, vlečeni vrtavkasti zgrabljalnik ter štiri brazdni obračalni plug).

 

 P1060541barva

 

 

Rezultati

Vse dosedanje naložbe so pozitivno součinkovale in doprinesle h konkurenčnosti kmetijskega gospodarstva in izboljšale dohodek. Povečanje produktivnosti in kakovosti v pridelavi hmelja in prireji govejih pitancev, izboljšanje pogojev dela, izboljšanje pogojev reje govejih pitancev in zmanjšanje stroškov s kmetijsko mehanizacijo so vsi ugodni rezultati.

 

°°°

Poleti 2019 sta Žalec in Ljubljana gostila 57. kongres Mednarodnega združenja pridelovalcev hmelja, ki ga je organiziralo Združenje hmeljarjev Slovenije. Gre za dogodek, ki je organiziran vsake dve leti in poteka vsakič v drugi državi. Kongresa so se udeležili pridelovalci hmelja z vseh kontinentov, trgovci s hmeljem, pivovarji, hmeljarski strokovnjaki in ostali zainteresirani, ki so v sklopu srečanja obiskali tudi slovenske hmeljarske kmetije, med njimi kmetijo Povše. Dogodek je podrla tudi slovenska Mreža za podeželje. Kongres je odlična priložnost za domačo stroko hmeljarstva in pivovarstva, da se predstavi širše in utrjuje ter gradi nove temelje v trženju.

 

Kontakt

Kontaktna oseba: Boštjan Povše

Elektronski naslov: bosko24@gmail.com

Telefonska številka: +386 (0)31 390 169

Spletna stran: Facebook Kmetija Povše

 P1060546

 

 

Povše Boštjan slike za www

 

 

DSC 0129barva

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Foto: Zvone Černelič

 

Podnebne spremembe so danes vse bolj očitne. V vasi Dečno selo pri Brežicah na biodinamični kmetiji Černelič na ekološki način kmetujejo že od leta 2003, v letu 2014 pa so pridobili DEMETER certifikat, kar pomeni, da svoje pridelke sočasno pridelujejo po načelih biodinamike. Poslužujejo se kolobarjenja, gnojenja z biodinamičnim kompostom domačega goveda in setvijo mešanih posevkov za povečevanje deleža organske snovi v tleh, s čimer prispevajo k večjemu ponoru CO2. Prispevajo tudi k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Svoje znanje in pridobljene izkušnje z veseljem delijo z drugimi in danes so inspiracija že mnogim.

 

Ozadje

Začetek zgodbe sega v leto 1994, ko je sedanji nosilec kmetijskega gospodarstva, Zvone Černelič, s svojo družino kupil majhno kmetijo z 2,5 ha zemlje. Povod, ki je vodil do današnjih dosežkov, se je zgodil, ko so po dveh letih kmetovanja na kmetiji prenehali z uporabo kemičnih sredstev za zaščito jagod. Od tistega trenutka dalje so z vsakim letom vse bolj razmišljali in aktivno iskali rešitve, kako postati čim bolj naravi prijazna in ekološko usmerjena kmetija. Vključili so se v ukrep Ekološko kmetovanje, svojo obstoječo prakso pa so leta 2012 nadgradili še z izvajanjem biodinamičnega kmetijstva, za katerega so dve leti kasneje pridobili DEMETER certifikat.

Kmetija je do danes povečala svoja zemljišča na 6 ha, obdelujejo pa še dodatnih 34 ha v najemu. Polovica obdelovalnih površin se nahaja v hribovitih območjih, kjer s pašo približno 30 glav velike živine preprečujejo zaraščanje. Živina je 8 mesecev na paši, pozimi pa jé samo suho seno brez vsakršnih žit, v odprtem zimskem hlevu z izpustom. Rezultat je zdrava živina. Gnoj živine predelajo v kompost s pomočjo biodinamičnih pripravkov, kateri učinkuje na zemljo na način, da je zemlja vsako leto v rodnejšem stanju in ne obratno. To dosežejo tudi s primerno obdelavo zemlje brez oranja in primernim kolobarjenjem. Proti boleznim in škodljivcem se borijo predvsem z zdravimi in odpornimi rastlinami, ki jih vzgojijo sami. Na ekološki in biodinamični način gojijo več kot 30 vrst zelenjave na 0,7 ha ter jagode na 0,3 ha.

 

 

Cilji

Osnovni cilj je pridelava kvalitetnih in hranljivih pridelkov z ugodnim vplivom na okolje in naravo.

     

 vrtnine v rastlinjaku  košarica z dobrotami

 

 

Glavne aktivnosti

Na kmetiji izvajajo metodo brez oranja (podrahljavanje), ki se razlikuje od klasičnega oranja. Glavna prednost je prezračevanje zemlje, pri čemer se tla toliko ne zbije in so prepustna za vodo. Z rahlo zemljo obdržijo več vode v zemlji, ki ob nalivih ne odteče in je posledično manj suše. V takšnih tleh je prisotnih več mikroorganizmov, veže se več dušika iz zraka in ko vsemu temu dodajo še pravilen kolobar in mešane posevke, se poveča nastanek humusa, zmanjša zapleveljenost ter istočasno poveča ponor CO2 v tla – povečana vsebnost ogljika v nadzemni in podzemni biomasi oziroma z drugimi besedami, ogljik se skladišči v tleh ter tako blažijo njegov toplogredni učinek.


Pri metodi brez oranja je tudi poraba pogonskega goriva bistveno manjša kot pri konvencionalnem oranju. Na kmetiji imajo za vsa dela skupaj v letu v povprečju porabo 55 litrov/ha. Za primerjavo: normativna poraba na hektar njive znaša 200 litrov/ha (vir: Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo).
Del vrtnin in jagode pridelujejo v rastlinjakih, vse nasade oskrbujejo s kapljičnim namakanjem, hišo in manjši rastlinjak, v katerem pridelujejo sadike vrtnin, pa ogrevajo z eno najsodobnejših toplotnih črpalk, ki izkorišča toploto zemlje na osmih arih površine. Z vsemi temi aktivnostmi pa se hkrati tudi že prilagajajo podnebnim spremembam.


Kako učinkovite so te metode, demonstrira naslednji primer regeneracije zemljišča. Leta 2018 je biodinamično kmetijo Černelič hidroelektrarna Brežice (HE Brežice) povabila k regeneraciji zemljišča na površini, ki je bila degradirana v procesu gradnje HE Brežice. Sprejeli so izziv. Konec aprila 2018 so omenjeno parcelo prerahljali in jo poškropili s preparatom 500 (pripravek narejen iz kravjega gnoja). Po treh tednih so škropljenje ponovili in posejali njivo s sejalnico na podrahljaču z biodiverzitetno mešanico iz Nemčije (26 vrst rastlin, firme Camena). V začetku septembra 2018 so parcelo zmulčali in poškropili s preparatom iz kravjeka po Mariji Thun. Po štirinajstih dnevih so zopet škropili z preparatom 500 in v kombinaciji (podrahljač + sejalnica) posejali zimsko mešanico (Wintergrun – 6 vrst prezimnih rastlin). Spomladi 2019 so ponovili postopek s setvijo poletne mešanice (enako kot prejšnjo pomlad), septembra istega leta zmulčali, poškropili in posejali travno deteljno mešanico. Danes je površina vzpostavljena in na njej poteka kmetijska dejavnost. Trenutno je na parceli travinje in v letošnjem letu (2020) bodo pričeli s košnjo.
Na opisanem konkretnem primeru so želeli preveriti in pokazati, da z ekološkim in biodinamičnim pristopom lahko dosežemo ugodne učinke tudi tam, kjer jih ne bi pričakovali (uspešna vzpostavitev degradiranega območja).

 

Biodinamična kmetija Černelič: »Želimo si, da bi ekološko oziroma biodinamično kmetovanje bil cilj vsakega posameznika v Sloveniji in drugod po svetu, saj je to mogoče.«

 

Rezultati

Pričakovani rezultati:

  • optimizacija primarne pridelave ter omogočiti dodano vrednost lastnim kmetijskim proizvodom preko dodelave oz. predelave,
  • zmanjšanje onesnaženja, ki ga lahko povzroča kmetijska pridelava,
  • izboljšanje proizvodne zmogljivosti kmetijskega zemljišča,
  • dvig kakovosti kmetijskih proizvodov,
  • izboljšanje delovnih pogojev na kmetijskem gospodarstvu.

Njihov doprinos k podnebnim spremembam so opazili tudi pri Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, kjer so kmetijo pred dvema letoma v okviru projekta na temo komuniciranja evropskih vsebin na področju zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida, ki je potekal v partnerstvu med evropsko komisijo, slovensko vlado in evropskim parlamentom, uvrstili med 20 primerov dobre prakse v Sloveniji. Video.

Zvone Černelič je zelo aktiven tako na društvenem področju kot pri organiziranju različnih aktivnosti. Med leti 2010–2014 je bil predsednik Društva ekoloških kmetov Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Danes je že peto leto zapored predsednik društva Ajda Posavje (biodinamično društvo, ustanovljeno leta 2011). V letih od 2011 do 2019 je z namenom osveščanja o uspešnih praksah organiziral skupaj že med 40 in 50 dogodkov v obliki delavnic in predavanj. Izpostaviti gre največje predavanje z 220 prisotnimi, ki je bilo v Sevnici v januarju 2017, ko je iz Italije z biodinamične kmetija Agrilatina prišel predavati Pasquale Falzarano.

Poleg predavanja in delavnic je Zvone Černelič od leta 2011 vsako leto zapored organiziral v Brežicah ekološki sejem z dvajsetimi stojnicami. Zanimanja za te vsebine je vedno več, kar kaže tudi obiskanost predavanj, ki jih je vedno več. Samo v novembru 2019 je bilo na temo ekološkega in biodinamičnega kmetijstva uspešno izpeljanih 5 predavanj. Prihodi na kmetijo so organizirani tudi v obliki ekskurzij, šolskih ogledov in delavnic, kjer si lahko obiskovalci neposredno ogledajo izvajanje prakse. Za obiske vam svetujemo, da se predhodno dogovorite.

Preko biodinamičnega društva Ajda Posavje se povezuje znanje v širši Sloveniji v povezavi z ostalimi sorodnimi društvi, šolami, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Kmetijsko šolo GRM Novo mesto (kjer so preko interesov tega društva naredili komoro za preučevanje kakovosti hrane – znani poskus s kumarami, ki je pritegnil tudi znanstvenika iz Kopenhagna - dr. Otto Jens Anderson)… Iz poskusa je moč razbrati, da z ekološkim in biodinamičnim kmetijstvom dosežemo še toliko bolj zdrave, kvalitetne in dlje časa trajajoče pridelke. Primer si lahko ogledate na njihovi spletni strani.

Znanje, ki so ga v teh letih pridobili na domači kmetiji, združujejo z izkušnjami z drugih kmetij iz Slovenije in tujine ter ga prenašajo na zainteresirane skupine z raznimi predavanji in delavnicami na sami kmetiji in tam, kamor jih povabijo. Najbolj zanesljiva metoda prenašanja znanja za njih je izvajanje prakse in biti zgled ostalim. Po 17 letih ugotavljajo, da je takšen način pridelave sprejelo že kar nekaj okoliških kmetov in da je za njih to prava pot. Ter, da skupaj zmoremo več.

 

Biodinamična kmetija Černelič je ena izmed kandidatov, ki jih je slovenska Mreža za podeželje prijavila na evropski natečaj Rural Inspiration Awards 2020. Natečaj je sestavljen iz treh kategorij in Biodinamična kmetija Černelič je bila uvrščena v kategorijo: blaženje podnebnih sprememb. Več o natečaju: KLIK

 

 

Kontakt

Spletna stran: https://biodinamicnakmetija-cernelic.si/

Facebook stran: https://www.facebook.com/biodinamicnakmetijacernelic/

Kontaktna oseba: Zvone Černelič

Elektronski naslov: ekocernelic@gmail.com

Telefonska številka: +386 (0)51 363 447

 

PREDSTAVITVENI VIDEO: https://www.youtube.com/watch?v=fCfOrBFc3Gg&feature=youtu.be

 

njiva iz zraka

 

detelja

 

cveti detelja

 

pridelki v gajbicah

 

delavnice in prenos znanja

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Foto: Izdelki Hiše vin Kokol.

 

Odličen primer krožnega gospodarstva v kmetijstvu. Hiša vin Kokol je posestvo z družinsko tradicijo v Ciglencah, v občini Duplek, ki se s kmetijstvom ukvarja že tri generacije, zadnjih štirideset let pa so prisotni tudi v vinogradništvu. Obdelujejo okoli 10 ha zemlje in od tega je približno tretjina namenjena  vinogradništvu. Znotraj vinogradništva so razvili novo zgodbo in vzpostavili krožno gospodarstvo s praktično nič odpadka. Grozdje predelajo v vino, vendar se za njih izkoristek trte tu nikakor še ne zaključi. Odpadkom podarijo novo vrednost, saj grozdne peške, ki bi bile sicer odpadek, iztisnejo v olje grozdnih pešk. Kar ostane pri iztisu, dalje uporabijo za predelavo v moko grozdnih pešk. Same grozdne tropine brez pešk pa uporabijo kot gnojilo za vinsko trto. V načrtu imajo izgradnjo lastne oljarne. V nadaljevanju sledi, kako se je vse skupaj začelo.

Ideja o predelavi grozdnih pešk se jim je porodila, ko so iskali naravno olje za nego otroške kože in naravno prehransko dopolnilo. Leto 2017 je bilo prvo leto, ko so lastne grozdne peške iztisnili v olje grozdnih pešk in to olje so sprva porabili v večjem delu za lastne potrebe, nekaj pa za promocijo tega izdelka. Takrat so iz 120 kg pešk iztisnili osem litrov hladno stiskanega olja, kar je predstavljajo dober uvod v krožno gospodarstvo.

V naslednjem letu, 2018, so od 500 kg na kmetiji pridelanih grozdnih pešk namenili približno tri četrtine za iztis v olje. Odziv trga je bil pozitiven, saj so že takrat prodali celotno zalogo izdelkov.

Preteklo leto, 2019, jim je uspelo pridelati že okoli 1000 kg grozdnih pešk in kot kaže bo potrebno okrepiti proizvodnjo, saj je trg zelo dobro sprejel njihove izdelke in je povpraševanje veliko.

 

»Iz ljubezni do trte same, ki je vezni člen naše družinske kmetije, smo zraven vina, kot prvotnega produkta vinske trte, razvili sekundaren in terciaren produkt, 100 odstotno olje grozdnih pešk in moko, torej smo trti/grozdju podarili novo življenje.«

(kmetija Kokol)

 

Kmetija na 2,70 ha površine goji vinsko trto, ki je osnova za pridelavo kvalitetnega grozdja. Njihove površine vinogradov so vključene v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 in znotraj tega ukrepa izvajajo več operacij, ki zmanjšujejo neugodne vplive kmetovanja na okolje ter prispevajo k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Njihovi postopki obdelave vinogradov potekajo na naravi čim bolj prijazen način (mehansko zatiranje plevelov, uporaba feromonskih in lepljivih vab za potrebe spremljanja škodljivih organizmov, opustitev uporabe insekticidov).

Kmetija v bližnji prihodnosti načrtuje izgradnjo lastne oljarne z možnostjo sofinanciranja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja preko Lokalne akcijske skupine (LAS) Ovtar Slovenskih goric. Projekt je vsekakor zanimiv tudi za ostale vinogradnike iz lokalnega in regijskega območja, predvsem z dobavo surovine (grozdne peške). Na ta način se krepi povezovanje in skupno sodelovanje na trgu, hkrati pa bi večja količina ponudbe zadostila vedno večjemu povpraševanju na trgu.

Namen kmetije je tako povečati svoj pridelek kot tudi razširiti ponudbo v obliki različnih hladno stiskanih olj.

Pred časom so že aktivno sodelovali z LAS Ovtar Slovenskih goric, ko so v okviru LEADER projekta TUR-LAS-KONJ na svoji kmetiji v letu 2019 (konec avgusta) organizirali obisk konjeniške ture s kočijo.

V sklopu turističnih dejavnosti pa jih obiščejo tudi drugi, ki se z veseljem na svoji poti ustavijo na kmetiji, kjer si lahko ogledajo z dejavnostjo povezane prostore in spoznajo njihove izdelke.

Izdelke ponujajo pod lastno blagovno znamko Hiša vin Kokol, ki je s svojimi izdelki novost v njihovi občini in regiji. Za promocijo skrbijo z udeležbo na sejmih, s prisotnostjo na družabnih omrežjih in spletno stranjo. Na ta način se je povečala prodaja vseh njihovih izdelkov.

V prihodnje si preko svojega projekta želijo pripomoči tudi h krepitvi prepoznavnosti območja, vzpodbujanju lokalne pridelave in predelave, k ohranjanju delovnih mest na podeželju ter navsezadnje, da se dodatno razvije lokalna izmenjava – prodaja dobrin iz lokalnega okolja in tako poveča kupna moč kmetij in podeželskega prebivalstva.

 

Hiša vin Kokol je ena izmed kandidatov, ki jih je slovenska Mreža za podeželje prijavila na evropski natečaj Rural Inspiration Awards 2020. Natečaj je sestavljen iz treh kategorij in Hiša vin Kokol je bila uvrščena v kategorijo krožno gospodarstvo. Več o natečaju: KLIK 

 

Kontakt

Spletna stran: www.hisavinkokol.com

Facebook stran: www.facebook.com/hisavinkokol.naravno/

Kontaktna oseba: Emilijan Kokol

Elektronski naslov: hisavin.kokol@gmail.com

Telefonska številka: +386 (0)41 600 205

 

PREDSTAVITVENI VIDEO: https://www.youtube.com/watch?v=jiSPuctDSyQ

 

 

HisaVinKOKOL natecaj RIA20 4

 

HisaVinKOKOL natecaj RIA20 8

 

Vinograd KOKOL Ciglence 5

 

 Vinograd KOKOL Ciglence 7

 

ponudba

 

 

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Na škofjeloškem območju je nizka stopnja samooskrbe, vendar pa je vedno več povpraševanja po lokalno pridelani hrani. Kljub interesu, ki obstaja v okolju je manjkala povezava ponudnikov in odjemalcev, še posebno javnih zavodov. Cilj projekta je bil, da se s povezovanjem rešujejo izzivi, s katerimi so se akterji srečevali.

Projekt na inovativen način obstoječe prakse dobav lokalne hrane v osnovne šole nadgradi z odpravo težav ter zagotovi čim bolj tekoč proces dobavljanja lokalno pridelane hrane v šole z namenom zagotavljanja sezonsko pripravljene hrane za naše otroke. Celostni pristop upošteva medsebojne interakcije vseh deležnikov v procesu dobavljanja hrane. Projekt upošteva medsebojne interakcije vseh deležnikov v verigo od proizvajalcev – dobaviteljev, kuhinjskega osebja v šolah, načrtovalcev obrokov, do učiteljev, ki so prisotni pri razdeljevanju hrane.

Projekt naslavlja izzive pri zagotavljanju lokalne hrane v šolah. Posledično skrbi za povečanje lokalne ponudbe in rešuje problem premajhne samooskrbe. V okviru projekta so se pripravili uravnoteženi šolski obroki iz lokalnih živil, ki so ekonomsko, tehnološko, kulinarično in prehransko ustrezni ter vzpostavili kratke oskrbovalne verige za lokalne šolske obroke.

 

 

Ozadje

Obilje hrane v trgovinskih centrih še nikoli ni bilo večje, vendar hkrati narašča naša odvisnost od uvoza hrane, vprašljiva pa je tudi kvaliteta uvožene hrane. Prehranska varnost - dostop do zadostne in kakovostne hrane - je eden izmed strateških ciljev tako na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Na lokalni ravni stremimo k temu cilju s povečevanjem lokalne prehranske samooskrbe in spodbujanjem kratkih prehranskih verig. V zadnjem času je povpraševanje po lokalno pridelani hrani naraščalo, tako pri individualnih potrošnikih kot tudi pri večjih porabnikih hrane, kot so javni zavodi.

Pridelava hrane na škofjeloškem območju niha in količine niso vedno zadostne, da bi se lahko zadovoljile naraščajoče povpraševanje, vendar obstaja interes za povečanje pridelave in predelave prehrambnih izdelkov.

Zaznali smo interes po višanju kakovosti izdelkov, vendar je v okolju primanjkovalo potrebnega znanja. Javni zavodi so si želeli več kakovostne lokalne hrane vendar so izpostavljali, da so količine premajhne in cene previsoke, prav tako pa je bila lokalna ponudba neorganizirana. Projekt je stremel k temu, da ne bi šolske jedilnice postale le razdeljevalnice hrane ampak bi ohranile svojo vlogo in še naprej nudile kuhano sezonsko pripravljeno hrano.

Lokalno okolje je dajalo signale, da so na tem področju možnosti za izboljšave kot tudi interes, da se nekaj spremeni. Interese so izkazovali tako ponudniki lokalne hrane kot tudi šole, ki so si prizadevale za vključitev čim večjega deleža lokalno pridelane hrane na svoje jedilnike. So pa pri dejanskem oskrbovanju šol obstajali določeni pomisleki in izzivi, kot so distribucija in dostava hrane, zagotavljanje zadostne količine živil, ne odvzem v poletnih časih, uskladitev cen, itd. Za vse naštete izzive je bilo potrebno najti rešitve.

 

 

Cilji

Dolgoročni cilj projekta je bil povečanje lokalne prehranske samooskrbe, to je povečanje lokalne pridelave, predelave in potrošnje lokalno pridelane hrane v lokalnem okolju.

Kratkoročna oziroma operativna cilja operacije sta bila razvoj uravnoteženih šolskih obrokov iz lokalnih živil, ki bodo ekonomsko, tehnološko, kulinarično in prehransko ustrezni ter vzpostavitev kratkih oskrbovalnih verig za lokalne šolske obroke.

 

Glavne aktivnosti

Bistven doprinos projekta Lokalna hrana v šole je povezovanje in vzpostavitev komunikacije med akterji, ki so vključeni v zagotavljanje lokalno pridelane hrane v šolah. V prvi fazi projekta se je oblikovala strokovna skupina, sestavljena z vodji šolske prehrane, šolskim kuharskim osebjem, kuharskim mojstrom in partnerji projekta. Njena naloga je bila priprava idejne zasnove lokalnih šolskih obrokov, tako vključitev novih jedi kot tudi preoblikovanje že obstoječih z vključitvijo lokalnih surovin, ter priprava zasnove tehnološkega načrta in ocene stroškov lokalnih šolskih obrokov.

Izhodišča za to aktivnost so rezultati projekta Šolska malica, kjer se je izkazalo, da je iz lokalnih živil mogoče pripraviti uravnotežene in cenovno sprejemljive šolske obroke. S tem pa se je tudi rešilo pomisleke šol o ceni lokalno pridelane hrane, saj se je ta uskladila s ponudniki. V strokovni skupine so se lahko tudi izpostavile težave in potencialni problemi, ki bi lahko nastali ter se z zgodnjo identifikacijo omogočilo njihovo reševanje. Ključno pri oblikovanju lokalnih šolskih obrokov je uporaba razpoložljivih lokalnih živil in prepoznava živil, ki bi se v lokalnem okolju lahko proizvajala.

Ponudba živil posameznih lokalnih ponudnikov je velikokrat nezadostna glede na velike potrebe javnih zavodov. Zato je bilo potrebno uskladiti potrebe osnovnih šol s ponudbo pridelanih živil, ki so bila na voljo ter spodbuditi lokalne pridelovalce in predelovalce k večanju ponudbe. S povezovanjem lokalnih ponudnikov smo lažje zagotovili večje količine in bolj pestro ponudbo lokalno pridelanih živil. S ponudniki lokalnih živil smo izvedli srečanja in jih spodbudili k povečanju ponudbe in ponudbi manjkajočih živil. Glavni cilj pa je bil predvsem njihovo povezovanje, da bi skupaj lahko nudili večje količine, ki bi zadostile potrebam šol, vsaj manjšim enotam. Za izvedbo dejanskih naročil lokalne hrane se je pripravil načrt dobave surovin za šolske malice in delavnica za osnovne šole za oblikovanje sklopov javnega naročila z ustreznimi merili za izbor kvalitetnih živil.

V drugi fazi projekta se je več delalo na zagotavljanju večjih količin. Ponudniki lokalnih živil so imeli zagotovljeno strokovno podporo, da bi zagotavljali zadostno in ustrezno ponudbo lokalnih živil, ki bi bile pripravljene na prevzem. Poleg izobraževanj in delavnic za kmetijske pridelovalce in predelovalce so potekala individualna in skupinska svetovanja na terenu. Pripravili smo seznam svetovalcev, ki so na terenu svetovali kmetijskim pridelovalcem in predelovalcem. Seznam strokovnjakov se je sproti dopolnjeval, glede na potrebe po strokovnem znanju v lokalnem okolju.

V procesu oskrbovanja šol z lokalnimi živili je pomemben segment tudi logistika - prevoz. Pri tem je pomembno, da je hrana ustrezno pripravljena, pakirana in pravočasno dostavljena. Pripravili smo nabor trenutnih in potencialnih distribucijskih poti od kmeta oziroma predelovalca živil do šol. Poudarek je bil na logistiki za zagotovitev živil za lokalne šolske obroke, ki so se oblikovali v prejšnjih aktivnostih projekta, za posamezne osnovne šole.

Skozi dve delavnici se je razdelala struktura in dejavniki oblikovanja cen lokalnih pridelkov in izdelkov ter za posamezne lokalne pridelke in izdelke izračunalo teoretične prodajne cene. Poudarek je bil na določitvi prodajnih cen za živila za lokalne šolske obroke s tem dvema delavnicami se je približalo ponudnike in osnovne šole, da so cene bile za obe strani sprejemljive.

Kot preizkus vseh aktivnosti, ki so se na matičnih in podružničnih šolah izvedli pilotni procesi kratkih oskrbovalnih verig. Zbrali so se odzivi akterjev in se na podlagi le-teh vnesle korekcije procesa za prihodnje izvedbe.

Za širjenje vedenja o samem projektu in pa tudi o možnostih javnih zavodov za naročanje lokalno pridelane hrane se je izvedlo tudi ozaveščanje različnih ciljnih skupin. Da bi spremembe podpirali, moramo najprej razumeti razloge za spremembe, zato se je izvedlo ozaveščanje o prednostih lokalno pridelane hrane, prilagojene za različne ciljne skupine.

 

Rezultati/koristi

Projekt je pospešil lokalno ekonomijo. S projektom se je povečalo prehranjevanje otrok z lokalno hrano v OŠ, vzpostavile so se kratke oskrbovalne verige, načrti in plani, ki OŠ poenostavljajo vključevanje lokalno pridelane hrane v šolske obroke. V izvedeno promocijo in delavnicami o prednostih lokalne pridelave je bilo ozaveščenih 676 posameznikov, tako učencev kot tudi staršev, šolskega osebja in širše javnosti.

Projekt je celostno vključil vse vpletene akterje za dosego skupnega cilja. V projektu je bilo vključenih 11 osnovnih in podružničnih šol z 270 učenci, ki so preizkusile proces pilotne izvedbe šolske malice s surovinami lokalnih ponudnikov.

V dobavo surovin za šolske malice je bilo vključenih 23 lokalnih ponudnikov oziroma kmetij in 201 lokalni ponudnik se je udeležil skupinskega svetovanja ali izkoristil možnost individualnega svetovanja.

Mreža in načrti dobave kratkih oskrbovalnih verig sta se vzpostavili s sodelovanjem različnih zainteresiranih strani. Le s komunikacijo šolskega osebja odgovornega za pripravo šolskih malic in ponudnikov lokalno pridelane ali predelane hrane se je omogočilo pilotne izvedbe šolskih malic.

Projekt se vsekakor lahko šteje kot primer dobre mreže na dveh ravneh. Na eni strani vzpostavitev mreže na nivoju lokalnih pridelovalcev, na drugi strani pa vzpostavitev mreže med partnerji projekta. S projektom je bila sistematično vzpostavljena mreža in mreženje med pridelovalci lokalne hrane, predelovalci in šolo kot porabnikom te hrane. Sistematični pristop je zagotovil vzpostavitev mreže, ki pa se bo v prihodnje po sedaj zastavljenih princip nadgrajevala z večanjem ponudbe in povpraševanja.

Vzpostavljena mreža na nivoju partnerjev je bila izvedena na podlagi kompetenc potrebnih za kvalitetno izvedbo projekta. Vodilni partner Razvojna agencija Sora d.o.o. je bil zadolžen za vodenje projekta. Zaradi svoje vpetosti v gospodarstvo in javne zavode lokalnega okolja je bil odgovoren za komunikacijo s šolami, kuharskim mojstrom in promocijo. Podjetje P-ino d.o.o. je sodelovalo pri razvoju jedilnikov, optimiziranju procesa od dobavitelja do porabnika, komunikaciji z dobavitelji, odpravljanju logističnih problemov in finančnem managmentu. Kmetijska gozdarska zbornica – Zavod Kranj pa je sodeloval na področju izobraževanja in svetovanja dobaviteljem za povečanje pridelave in predelave ter zagotavljanja ustrezne kvalitete izdelkov.

 

 

Kontakt

Vodilni partner: Razvojna agencija Sora, d.o.o., Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka

Partner 1: P-ino, inovacije in razvoj podeželja, d.o.o., Martinj Vrh 24, 4228 Železniki

Partner 2: Chamber of Agriculture and Forestry of Slovenia, Kranj Institute, Cesta Iva Slavca 1, 4000 Kranj

 

Kontaktna oseba:

Vodilni partner: Mag. Jerneja Klemenčič Lotrič

Partner 1: Dr. Janez Benedičič

Partner 2: Majda Luznar

 

E-mail:

Vodilni partner: jerneja.lotric@ra-sora.si

Partner 1: info@p-ino.si

Partner 2: majda.luznar@kr.kgzs.si

 

Telefon:

Vodilni partner: 00386 4 50 60 222

Partner 1: 00386 40 886 394

Partner 2: 000386 4 511 27 02

 

Spletna stran:

Vodilni partner: www.ra-sora.si

Partner 1: www.p-ino.si

Partner 2: www.kgz-kranj.si

 

Dodatne povezave: https://las-pogorje.si/projekti/lokalna-hrana-v-sole/

 

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o. 

 

20180920 100427

20181004 100444

20181004 111239

20181004 111405 Tea workshop

IMG 20181004 113747

Pilotna izvedba šolske malice z lokalno pridelano hrano Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas

Pilotna izvedba šolske malice z lokalno pridelano hrano Podružnična šola Bukovica

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Kmetiji Vizjak dokazuje, da lahko z razvojem novih in inovativnih produktov ter z dobrimi trženjskimi pristopi tudi majhna kmetija (0,90 ha obdelovalnih površin) zagotavlja delavno mesto.

Mladi prevzemnik svoje izdelke in produkte stalno širi, izpopolnjuje in išče nove in inovativne produkte, tako so bili prvi, ki jim je uspelo združiti vino in začimbo čili, za svojo inovacijo pa so že na prvem mednarodnem tekmovanju v New Yorku prejeli 3 odličja. Svoje znanje stalno dopolnjuje tudi z izobraževanjem v tujini. Leta 2017 je bil izbran za najbolj inovativnega mladega kmeta v Sloveniji.

Odlikuje pa ga tudi zelo dober smisel za trženje, pri čemer je osnova osebno trženje - ena na ena, to pa dopolnjuje s socialnimi mediji, videi, organiziranjem dogodkov kot je npr. največji festival pikantne hrane v tem delu EU. Svoje izdelke uspešno trži v okviru trgovske mreže Jager in Tuš. Svoje poslanstvo in svoje produkte uspešno promovira tudi v tujini, npr. Amsterdam, Trst, Združene države Amerike, Velika Britanija, Japonska, Tajska ...

V Sloveniji ne dosegamo samooskrbe na področju rastlinske pridelave, prav tako se premalo pridelane zelenjave pri nas trži, zato je usmerjenost kmetije Vizjak tudi iz vidika strateških potreb slovenskega kmetijstva zelo pomembna.

S prevzemom kmetije in s samozaposlitvijo mladega prevzemnika kmetije se je konkurenčnost kmetije močno povečala. Razvijajo več dejavnosti na kmetiji pri tem pa stalno iščejo nove in inovativne produkte ter nove tržne poti.

Naložbe, ki jih izvaja v okviru podukrepa 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, so namenjene predvsem posodobitvi kmetijske mehanizacije - nakup kladivnega mulčerja, posodobitev proizvodnje linije za predelavo čilija, prekopalnika in sejalnice. V sklopu naložbe je tudi postavitev novega čebelnjaka za izvajanje api-terapije ter njegove notranje opreme, del sredstev je namenjenih opremi za opravljanje dopolnilne dejavnosti.

 

Ozadje

Kmetijo Vizjak - kmetijo z vizijo je prevzel mladi prevzemnik Matic Vizjak leta 2016. Kmet je postal potem ko je v devetih letih zamenjal devet služb, prepotoval cel svet in se na koncu vendarle ustalil na svoji domačili. Ker je bil že po naravi rad zunaj, oče Silvo pa je čebelaril in mlel polnozrnato moko, se mu je priključil. Vse drugo je klasična zgodba o uspehu. Čiliji so tisto leto dobro rodili, Vizjakovim ni uspelo pojesti vseh svežih čilijev, zato so nastale prve omake, ki so sedaj velik uspeh. Tudi z medom so radi poizkušali nove stvari, razvili so kremni med in mu dodali goji jagode, ingver, cimet, čokolado ... Odziv ljudi je bil odličen.

Matic se je tako odločil za drzno odločitev, da preneha z iskanjem služb v tujini ter prevzame kmetijo in se na njej tudi zaposli.

Ker je kmetija zelo majhna, se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi in tako dodajajo vrednost osnovnim kmetijskim pridelkom. Pri vsakem novem produktu mu je osnovno vodilo, da naredi nekaj kar ni še nihče ter seveda, da ustvari kar se da največji možni RVC – razlika v ceni (razlika med prodajno ceno brez DDV in nabavno ceno brez DDV). To jima z očetom tudi zelo dobro uspeva, saj sta tekom treh let dvignila tržno vrednost nekaterim osnovnim produktom od 300 % pa tudi do 1000 %!

Dejavnosti kmetije so:
- čebelarstvo (inovativni medeni izdelki, api turizem);
- pridelava in predelava čilijev (čili omaka, salse, žganjice, marmelade ...);
- mlevski izdelki; (polnozrnata brezglutenska moka);
- vinarstvo (prvo uradno pikantno vino na svetu);
- organizacija največjega festivala pikantne hrane v tem delu Evrope.


Matic Vizjak je idejni vodja, ambiciozen, inovativen, prodoren, tržnik, promotor in povezovalec. Na kmetiji je zaposlen za polni delovni čas. Leta 2017 je bil razglašen za inovativnega mladega kmeta Slovenije po izboru Zveze slovenske podeželske mladine.

 

‟Če bomo govorili samo o naših kmetijah, ne bomo nič spremenili v razmišljanju ljudi. Moramo se poglobiti in mlade spodbuditi, da lahko uspejo celo na majhnih kmetijah, ki merijo samo 2 hektarja. Vem, da je to za evropske kmetije smešna številka, a v Sloveniji je to realnost. Takšnim kmetijam je treba dati upanje in jim pokazati, da jim lahko uspe, če so njihovi cilji dovolj visoki in če so pripravljeni verjeti vanje.

(v nagovoru ob izbiranju evropskega mladega inovativnega kmeta)

 

‟Čisto drugačen občutek je, ko delaš zase, ko delaš z naravo, ko izpod tvojih rok nastane izdelek in ko dejansko vidiš, da ga je trg lepo sprejel. To mi daje veliko večje zadovoljstvo in zadoščenje. Prej je bil denar moja prioriteta, zdaj pa dam vsemu drugemu prednost, denar je samo posledica tega kar delam. Ko sem naredil to spremembo v glavi, se j etudi moje življenje čisto spremenilo. V teh nekaj letih kar sem doma, smo na naši kmetiji zelo napredovali. Veliko novih stvari je bilo narejenih na področju kmetijstva.

(iz intervjuja v reviji Narava zdravi)

 

 

Cilji

Vizija kmetije Vizjak je promocija kmetijske panoge skozi svojo uspešno življenjsko zgodbo, ter opogumiti mlade, da se da z inovativnimi pristopi preživeti tudi na 2 ha!

Glavne aktivnosti

Na kmetiji razvijajo več kmetijskih dejavnosti, to so čebelarski, čili in ekološki mlevski proizvodi. Proizvode tudi predelujejo in tržijo. V vseh fazah stalno iščejo možnosti za izboljšanje in razvoj novih, inovativnih produktov.

 

Čebelarski proizvodi

Število panjev so povečali iz 16 na 65. Posebnost njihovih čebelarskih proizvodov je povsem nova, inovativna kremna medena linija z modernim oblikovnim slogom ter močno dodano vrednostjo imunsko bogatih dodatkov, ki so jo poimenovali Melissé. Razvitih je več produktov.

Kremni med s:

- cimetom in cvetnim prahom;

- pravim kakavom

- bourbonsko vanilijo;

- čilijem;

- ingverjem;

- goji jagodami;

- meto in meliso;

- smrekovimi vršički.

Kremni med je naravni med v obliki kreme, ki je nastala s posebnim procesom mešanja. Je drobno kristaliziran med, ki ga z lahkoto mažemo, saj ima enakomerne, fine kristale, ki niso strjeni.

 

Čili proizvodi

V ponudbi je skupaj 10 čili produktov (omak), ki se predstavljajo pod vedno bolj prepoznavno blagovno znamko Čili Frik. Večino vseh sestavin pridelajo doma. Čili kombinirajo s sadjem, doma dimljeno papriko in najrazličnejšimi začimbami. Čilije gojijo doma v samo za to namenjenemu rastlinjaku, skupaj imajo okoli 800-1000 sadik in preko 20 različnih sort iz celega sveta. Čili dobro vpliva na zdravje, saj pospešuje metabolizem, uničuje mikrobe ...

Blagovni znamki prepoznavnost in prodaja iz leta v leto strmo naraščata, saj so v kratkem času dosegli prisotnost že v preko 60-ih, trgovinskih verigah, picerijah, gostiščih in butikih širom Slovenije. Njihov ambiciozni cilj pa prodaja na 100-ih lokacijah ter tako do leta 2019 postati največji proizvajalec čili omak v Sloveniji. Pred kratkim so prenovili in modernizirali proizvodno linijo tako, da so sposobni v krajšem času proizvesti mnogo več izdelkov. Spletna povezava do izdelkov: http://kmetija-vizjak.si/kategorija-izdelka/cili-frik/

 

Vinarstvo

Razvili so tudi prvo pikantno vino na svetu. Imajo dve zvrsti - Rosé in Svetlo.

- https://www.chilli-wine.com/si/domov/

- https://chillino.eu/

Čili vino je poseben unikaten izdelek, kombinacija vrhunskih sort, kletarjenja po starih metodah z dotikom sveže in pikantne note čilijev. Aroma vina je kompleksna, rahlo pikantna in dozorela. Receptura vina je zaščitena in je njihova intelektualna lastnina. Čili vino je bilo premierno predstavljeno maja 2016 na festivalu vina in čokolade v Podčetrtku. Takoj je prevzelo veliko medijsko pozornost. V prvem letu 2016 je bilo prodanih 450 steklenic, potrebno pa se je zavedati, da gre za vino višjega cenovnega razreda. Pričakovanje za leto 2017 so bila višja, saj so pripravili 4.000 steklenic belega in 1.000 steklenic rose vina – skupaj 3.000 l, v letu 2018 so pripravili 4.500 l. Ker se zelo aktivno promovirajo tudi v tujini jim je primarni cilj, da v letu 2019 prodajo še podvojijo.

 

Ekološki mlevski izdelki

Na kmetiji Vizjak pridelujejo tudi žita, in sicer piro, ajdo, belo koruzo, pšenico in sojo. Vsa žita so popolnoma ekološke pridelave za kar imajo tudi ekološki certifikat. Prvi mlin je namenjen samo mokam, ki vsebujejo gluten, na drugi mlin pa meljejo izključno žita, ki ne vsebujejo glutena, torej ajdo in koruzo.

 

Društvo ljubiteljev čilja slovenije

Matic Vizjak je ustanovitelj in predsednik Društva ljubiteljev čilija Slovenije ter organizator največjega festivala pikantne hrane v Sloveniji, ki ga je v zadnjih štirih letih obiskalo že okoli 17.000 ljudi! na samem festivalu pa gostuje kar 36 stojnic pikantne hrane.

Ideja za 1. Pravi čili festival v Sloveniji je prišla iz njegove velike ljubezni do čilija. Namen je izobraževanje in popularizacija pikantne hrane, ki je v Sloveniji še zelo mlada kulture. 

 

INOVATIVNOST IDEJE

Matic Vizjak se lahko pohvali s tremi inovativnimi idejami: pikantno vino (Chilli wine), kremna linija medu Melissé ter organizacija festivala 1. Pravi čili festival v Sloveniji.

Pravo pikantno vino (Chilli Wine) ni naredil še nihče. Z nazivom čili vino je sicer že označenih kar nekaj izdelkov v svetu, vendar gre za 100 % ekstrakte oz. čisti sokovi sveže stisnjenih čilijev, kjer se pulpa izloči pri čemer ni vina poleg, torej ne gre za kletarstvo ampak zgolj za delo v kuhinji.

Posebna in inovativna je tudi kremna medena linija z dodatki. Na trgu je že nekaj izdelkov navadnega medu s cimetom in čilijem, ne pa kremni med z goji jagodami, meto&meliso, pravim kakavom, smrekovimi vršički, ingverjem itd ...

Poseben in inovativen pa je tudi prvi čili festival v Sloveniji, ki ga vsako leto obišče več tisoč obiskovalcev, ima izjemen odziv v medijih in popularizira in izobražuje pikantno kulturo hrane.

Nekatera priznanja kmetije:

- Zlata & srebrna medalja za pikantno vino v Ameriki (Great American International Wine competition 2017).

- Srebrna medalja za pikantno vino v Ameriki ( Fingerlakes International Wine competition 2017).

- Zmagovalna pikantna omaka BBQ Smoky Jenna na državnem tekmovanju v Sloveniji.

 

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

Iz leta v leto beležijo strmo rast prodaje v vseh štirih segmentih. V letu 2019 imajo cilj odpreti dodatno delovno mesto. Ekonomski rezultati so:

- povečan obseg proizvodnih kapacitet;

- večja konkurenčnost kmetijskega gospodarstva;

- povečano trženje proizvodov;

- dvig kakovosti proizvodov;

- pridobljena nova znanja preko udeležbe na izobraževanjih.

- Prispevek k okolju in podnebju:

Kmetujejo na ekološki način in imajo pridobljen certifikat. Na kmetiji pa ne samo da kmetujejo na ekološki način, temveč gredo še korak dalje in kmetujejo na biodinamičen način, ki vzame še več časa in načrtovanja. Takšen način kmetovanja se je pri njih izkazalo za zelo dober, z izjemno rodnostjo, paradižniki so imeli tudi po 1.200 g, ena sadika čilija daje celo vedro plodov. Sami tudi kompostirajo, imajo velik kompost, na katerega odlagajo ves odpadni material s kmetijskih površin. Sami tudi fermentirajo koprivo in baldrijanove cvetove, s katerimi foliarno gnojijo, to daje rastlinam dušik, rast in odpornost. Dodajajo pa tudi bio gvano.

-    Socialni:

- generacijska pomladitev kmetije, pri čemer še vedno aktivno vključuje starše;

- lokalno skupnost so močno povezali s čili festivalom, saj se čuti utrip mesta pri sodelovanju in pomoči organizacije;

- na festivalu vsako leto zberejo veliko prostovoljnih sredstev, ki jih donirajo osnovni šoli, vrtcu in varstveno delovnem centru - za ljudi s posebnimi potrebami;

- od prejema naziva za Inovativnega mladega kmeta 2017 je postal tudi eden najglasnejših promotorjev kmetijstva v Sloveniji, saj redno predava na osnovnih in srednjih šolah, kjer spodbuja mlade, da se odločajo za ta poklic. Vse pogosteje predava tudi v raznih društvih, prireditvah ter poslovnih konferencah kot primer dobre prakse oz. motivator, da se s pravim pristopom in pozitivno naravnano miselnostjo da iz nič ustvariti kopico inovacij, ki vodijo na pot uspeha;

- njegov doprinos je prepoznala tudi že Evropa saj ga že vabijo na mednarodna predavanja v vlogi inovatorja in inspiratorja mladim tudi v tujino - samo v mesecu december 2018 dvakrat v Bruslju in Tirani.

- Povezovalni vidik:

Povezali so se z vinogradništvom Kolar iz Spodnje Ponkvice ter jih vpeljali v zgodbo pikantnega vina. Zavedajo se, da po prodoru v tujino sami ne bodo zmožni zadovoljiti vseh potreb izvoza. Ivan Kolar je vinar in enolog, ki je v razvoj pikantnega vina pripeljal tudi strokovnost.

Uspeli so vzpostaviti dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo, med drugim z vključitvijo v čili festival, saj se čuti utrip mesta pri sodelovanju in pri organizaciji.

Matic Vizjak promovira kmetijstvo, kmetijske panoge, pridelavo in predelavo čilija po Sloveniji in Evropi in na ta način navdušuje mlade za kmetijstvo.

Imajo tudi spletno stran prevedeno v štiri jezike tako, da pošiljajo vino v vse EU države.

 

 

Kontakt

Matic Vizjak, Kmetija Vizjak

Zadrže 19, 3240 Šmarje pri Jelšah

Elektronski naslov: info@kmetija-vizjak.si

Telefon: 00386 41 913 999

Spletne strani:

http://kmetija-vizjak.si

https://www.chilli-wine.com/en/

https://chillino.eu/

 

PREDSTAVITVENI VIDEO Kmetije Vizjak

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o. 

 

 DSC6474 Chilli vino Matic Vizjak foto Janez Marolt

With a family

ciliji avgust 2016 15

IMG 1106

kmetijavizjak 1

With a father

With a president of Slovenia

 

 

 

 

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

eu projekt fb1

Kmetija Flis je zmagovalka v okviru kampanje "EU projekt, moj projekt 2019"! Več... 

 

Ozadje

Kmetija Flis po domače leži v Sp. Grušovljah pri Šempetru v Savinjski dolini, v občini Žalec na nadmorski višini 280 m. Na kmetiji obdelujejo med 60 in 70 ha kmetijskih površin. Na kmetiji živijo tri generacije. Kmetija se je specializirala v rejo krav molznic, v prirejo mleka in v zadnjih letih tudi v predelavo.

Na kmetiji Četina so namreč na pobudo očeta Jožeta že v letu 2009 poskusno začeli s predelavo mleka. Prostore so si ustrezno uredili v kletnih prostorih stare stanovanjske hiše. Ker so z dobrimi izdelki (skuto in mladimi siri) prepričali potrošnike, se je predelava iz meseca v mesec večala in iskali so rešitev za razširitev predelovalnih prostorov. Hkrati pa so imeli neustrezne pogoje za presušene krave izven laktacije, za krave, ki so zaradi poškodb in obolenj začasno premeščene iz proizvodne. Te so uhlevljali v starem gospodarskem poslopju. V letu 2016 so se odločili, da za mlado govedo, plemenske telice, presušene in poškodovane krave zgradijo nov hlev, star hlev pa uredijo v prostor za predelov mleka in degustacijo izdelkov.

 

‟Z naložbo v novi hlev za rejo presušenih krav in mlade govedi smo pridobili na vseh segmentih, kot so dobrobit živali in izboljšani delovni pogoji kot tudi na večji produktivnosti in izboljšanju konkurenčnosti kmetije. Z naložbo obnove starega gospodarskega poslopja pa postopoma višamo kapacitete predelanega mleka glede na povpraševanje po izdelkih na trgu. Z naložbo smo na kmetiji izboljšali pogoje dela v dejavnosti, racionalizirali delovni čas, dosegli večji delovni učinek, zmanjšali stroške na enoto proizvoda in glede na izpopolnjeno, tehnološko dovršeno opremo hladilnic smo računali tudi na izboljšanje kvalitete izdelkov ob vsem tem pa seveda tudi na primeren dohodek, ki bo omogočil normalno preživetje vseh družinskih članov in obstoj kmetije.‟ (Damijan Četina) 

Cilji

 

NOV HLEV ZA MLADO ŽIVINO

1, izboljšanje pogojev reje mlade živine

2. ureditev pogojev za telitev

3. izboljšanje pogojev za prehrano živali glede na potrebe

 

UREDITEV PROSTOROV ZA PREDELAVO:

  1. izboljšanje pogojev za predelavo mleka
  2. pridobitev novih strojev in posledično povečanje možnosti predelave mleka
  3. povečanje prepoznavnosti blagovne znamke: FLIS kjer se kravice same pomolzejo.

 

Cilji naložbe v novi hlev so dobrobit živali, izboljšani delovni pogoji in večja produktivnost in izboljšanje konkurenčnosti kmetije. Pričakuje se uspešna in učinkovita vzreja plemenskih telic, katere bodo poleg za lastno obnovo črede lahko šle tudi v prodajo.

Cilji iz dopolnilne dejavnosti so: predelavo mleka še povečati, kakovost izdelkov pa obdržati na trenutni visoki ravni, z novimi prostori pa izboljšati in razširiti vrsto ponudbe izdelkov, kar bo pripomoglo k večji konkurenčnosti in večji prodaji.

 

Glavne aktivnosti

  • Ogled in predstavitev kmetije in predelave mleka na kmetiji (prikaz poti mleka od krave do mlečnega izdelka)
  • degustacije mlečnih izdelkov  
  • vodene igre za otroke (ustvarjalne delavnice, plezanje po plezalni steni…)

 

Rezultati/koristi

Z naložbo v novi hlev za rejo presušenih krav in mlade govedi smo pridobili na vseh segmentih, kot so dobrobit živali in izboljšani delovni pogoji kot tudi na večji produktivnosti in izboljšanju konkurenčnosti kmetije. Z naložbo obnove starega gospodarskega poslopja pa postopoma višamo kapacitete predelanega mleka glede na povpraševanje po izdelkih na trgu. Z naložbo smo na kmetiji izboljšali pogoje dela v dejavnosti, racionalizirali delovni čas, dosegli večji delovni učinek, zmanjšali stroške na enoto proizvoda in glede na izpopolnjeno, tehnološko dovršeno opremo hladilnic smo računali tudi na izboljšanje kvalitete izdelkov ob vsem tem pa seveda tudi na primeren dohodek, ki bo omogočil normalno preživetje vseh družinskih članov in obstoj kmetije.

Kontaktna oseba

Damijan in Darija Četina, 

Spodnje Grušovlje 6, 3311 Šempeter v Savinjski dolini

Elektronski naslov: darja.cetina@gmail.com

Telefon: 051 325 810

Spletna stran:

http://kmetijaflis.si/

 

 

 

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o. 

 

DSC 8977 2

 DSC7078

DSC 9112 2

DSC 9270 2

DSC 9311

Flis 1

Brez naslova

Brez naslova 1

Brez naslova 2

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Turistična kmetija Urška ima ekološko kmetijsko dejavnost in turistično dejavnost, ki ena brez druge na kmetiji ne bi mogle obstajati. V ekonomskem smislu podpirata ena drugo, da sta na ta način lahko rentabilni in nudita redna delovna mesta celotni družini.

Ozadje

Imamo ekološko kmetijo velikosti 14 hektarjev od tega je 5 hektarjev gozda, ostalo pa so obdelovalne površine. Smo majhna kmetija in naša prednost je ta da vse kar pridelamo postrežemo doma na mizi našim gostom. Imamo več kot 80 odstotkov svojih lastnih proizvodov. Zato imamo tudi zelo pestro pridelavo – od poljščin, zelenjave, sadja, lešnikov, jagodičevja,... pol hektarja vinograda in dva rastlinjaka. Smo kmetija kot so bile nekoč – z izjemno raznovrstno in samozadostno pridelavo (prireja živali in rastlinska pridelava). V našem primeru to pomeni, da pridelamo dovolj za lastno samooskrbo in dovolj za postrežbo našim gostom.

Na kmetiji se s turistično dejavnostjo ukvarjamo že 18 let. To dejavnost je nekdaj opravljala moja mama. Ko sem kmetijo in turistično dejavnost na njej nasledila kot mladi gospodar pa sva se z možem Jernejem oba na njej tudi zaposlila. Oba z možem sva namreč opustila redne službe (oba sva fakultetno izobražena, jaz sem ekonomistka, mož pa gradbeni inženir) in se v celoti posvetila dejavnostim na kmetiji. Pri najini odločitvi, da greva po svoji poti preživetja na lastni kmetiji, gre predvsem za veliko izboljšanje kvalitete življenja. Živimo od turizma na kmetiji. Naša kmetija ne bi preživela kot kmetija s klasično kmetijsko dejavnostjo – pri nas brez turizma ne bi bilo kmetije in brez kmetije s tako pestrostjo proizvodov ne bi bilo turizma. Obe dejavnosti sta tako močno povezani da ena brez druge ne bi mogle obstajati in tudi z možem ne bi mogla biti zaposlena na njej.

‟Ker doslej nismo imeli ustreznega hleva nismo mogli govoriti, kljub ekološki pridelavi krme, o ekološki prireji živali. Imeli pa smo tudi potrebo po še enem rastlinjaku. S prijavo na razpis za podukrep 6.1. iz PRP pa smo dobili priliko da čim prej v celoti postanemo ekološka kmetija. Razpis se nam je ponudil kot priložnost, da svoje cilje uresničimo prej kot bi jih sicer. Prvič smo se tudi lahko prijavili na nek tak razpis kot je bil podukrep PRP 6.1. Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Ta razpis nam je bil pisan na kožo. Doslej smo pri vsakem razpisu izpadli, ker smo imeli premajhno proizvodnjo – recimo za namakanje mi nimamo 1 ha površin. Tisto kar bi rabili za lastno porabo in za porabo v turistični dejavnosti pridelamo na manjših površinah. Za posamezne kulture imamo premajhne površine, šparglje imamo recimo na manj kot 100 m2 in zato nismo upravičeni do nekega dodatka, čeprav jih pridelujemo ekološko.‟ (Urška Topolšek Planinšek) 

Cilji

Cilj je bil, da smo v celoti ekološka kmetija. S trajnostjo se na kmetiji ukvarjamo že več kot desetletje in cilj nam je, da se na našem primeru izobrazijo tudi drugi ljudje, da naše znanje in izkušnje prenesemo na njih.

 

Glavne aktivnosti

Ko smo prejeli pozitivno odločbo na našo vlogo smo najprej kupili in postavili nov rastlinjak ter kupili okopalnik (motokultivator) s katerim lahko obdelujemo površine tako v rastlinjakih kot na manjših obdelovalnih površinah. Sedaj pa prenavljamo še hlev, v katerem bomo imeli vgrajen tudi video nadzor. Prenova hleva se nam je zavlekla, ker so bili gradbeniki ob sedanji konjukturi preveč zasedeni. Z prenovo hleva smo pravkar pričeli in jo bo končana v roku enega meseca. Že v lanskem in začetku letošnjega leta smo zaradi obnove pričeli s praznenjem hleva in nismo nadomeščali novih živali. Po zaključku njegove prenove pa bomo šli v nakup živali iz ekološke reje.

 

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

Direktnih finančnih učinkov ne bo. Predvsem si bomo olajšali delo in si prihranili nekaj časa. S postavitvijo novega rastlinjaka pa smo dosegli to, da nam površine v enem rastlinjaku pozimi počivajo. S prenovo hleva pa se bo zmanjšala tudi količina dela pri prireji živali. Na ta način se nam bo predvsem močno povečala kvaliteta našega življenja, kar pa je težko merljivo s finančnega vidika.

-    Okoljski:

Projekt nam bo prinesel za nas, glede na naše želje po popolnoma trajnostnem načinu gospodarjeja, velik pozitiven učinek. Odslej bodo namreč tudi naše živali rejene pod vsemi pogoji ekološke prireje in kmetija bo kot celota delovala povsem na trajnosten način.

 

- Povezovalni vidik:

Naša kmetija je član Združenja turističnih kmetij Slovenije.Imamo tudi mednarodni certifikat Green key, ki potrjuje, da je vse kar vidite na naši kmetiji slovenskega izvora. V okviru certifikacije Zelene sheme slovenskega turizma pa smo prejeli certifikat Green Accommodation.

 

Kontaktna oseba

Turistična kmetija Urška, Urška Topolšek Planinšek

Križevec 11 a, 3206 Stranice

Elektronski naslov: info@kmetija-urska.si

Telefon: 00386 31 249 812

Spletne strani:

http://www.kmetija-urska.si

 

PREDSTAVITVENI VIDEO: Postavitev rastlinjaka in prenova hleva - Turistična kmetija Urška

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o. 

 

IMGP8533

IMGP8534

IMGP8536

IMGP8538

IMGP8544

IMGP8547

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Na posestvu Sončni raj, kmetiji na kateri gospodari Bogdan Mak z družino, gre za inovativni pristop ohranjanja naravne raznovrstnosti in trajnostnega razvoja. Na posestvu Sončni raj urejajo trajnostne nasade tako za dobrobit čebel kot tudi ljudi. Posvetili so se ekološki rastlinski pridelavi, ekološkemu sadjarstvu, predelavi ekoloških pridelkov ter ekološkemu čebelarjenju. Svoje znanje in izkušnje pa v okviru učne poti na posestvu ter delavnic in raznovrstnih dogodkov delijo z obiskovalci.  

 

Ozadje

Odločitev za mladega prevzemnika kmetije je bila za Bogdana Mraka precej smela. Nekdo, ki že ima kmetijo, ve kaj bo počel naprej, Bogdan Mak pa je v trenutku odločitve s kmetovanjem šele pričel. V okviru njegovega nekoliko drugačnega, nekonvencionalnega pogleda na kmetijstvo, ko se je sam začel vse na novo učiti, obiskovati raznorazna izobraževanja tako na temo pridelave kot predelave kmetijskih pridelkov, je ob tem iskal tudi možnosti, kako ostalim ljudem ponuditi ne le prehranske produkte temveč tudi pridobljeno znanje. Na kmetiji so začeli pripravljati razne spremljevalne dogodke kot so hoja po žerjavici, meditacije ob zvokih gongov, spust po vrvi zipline, gradnja lesenih objektov,... A to je vse neka dodatna ponudba, vezana na naravo – tem dejavnostim ne moremo reči, da so kmetijske. A kmetijo, ki daje življenje in tudi možnosti za izvajanje teh dejavnosti, dopolnjujejo z neko dodano vrednostjo. S takšnim načinom želijo biti vzor ostalim kmetijam, ki iščejo neke dodatne dejavnosti za preživetje. To je pravzaprav smisel njihovega kmetovanja, konkretno projekta mladega prevzemnika - na trajnosten način popolna oživitev nekdaj zapuščene kmetije.

Z ženo Petro nisva bila nikoli kmetovalca. Prvotna želja je bila najeti opuščeno kmetijo ali vsaj eno njivo, na kateri bi posejala nekaj zelišč in nekaj industrijske konoplje. Priliko sva dobila na tej kmetiji, ki sem jo poznal že iz mladih dni. Najprej sva najela le njivo, jo skrbno obdelovala, kasneje pa je prišla ponudba s strani lastnika za najem celotne kmetije ob pogoju, da jo vzorno obdelujeva. Po njegovi smrti pa so dediči predlagali, da jo odkupiva. Kmetija, ki se je zaraščala več kot petindvajset let, je bila v začetku v zelo slabem stanju. Z ženo Petro sva v tistem času morala že v zgodnjih jutranjih urah, pred najino redno službo (jaz sem inženir lesarstva, ona pa ekonomistka) hoditi na njivo okopavat zelišča. Ob najemu celotne kmetije pa je bilo za naju to preveliko breme. Zalogaj je bil prevelik in odločil sem se, da pustim službo, ter se v celoti posvetim delu na kmetiji, ki mi je pomenila nov izziv in je bila potrebna celotne oživitve. Ko pa sva kmetijo odkupila, sem postal mladi prevzemnik in ob tem kandidiral za podukrep 6.1. iz PRP – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete.‟ (Bogdan Mak) 

Cilji

Glavni cilj je bila revitalizacija opuščene kmetije in v petih letih na kmetiji ustvariti učilnico na prostem. Cilj je tudi, da kmetija preživi družino. Z razširjeno ponudbo so na kmetiji že ustvarili dve delovni mesti, želijo pa čim prej dodati še eno. Želijo se specializirati za prozvodnjo čajev, ki jih je v Sloveniji težko dobiti. To so recimo čaji iz mete in melise na nek drugačen način. Cilj je tudi na ekološki način pridelana in ekološko sušena zelišča ponuditi proizvajalcem kozmetike, ki čutijo potrebo po visoko kvalitetnih zeliščih, vzgojenih v Sloveniji. Čaje sicer tržijo tudi preko večjega trgovskega sistema, vendar ne zgolj zaradi zaslužka, temveč predvsem zato, da na ta način promovirajo svojo kmetijo. Cilj jim je, da večino pridelkov kot končne izdelke prodajo končnim kupcem, polizdelke pa obiskovalcem kmetije in jih ob tem še naučijo kako iz njih izdelati končne izdelke.

‟Glavni cilj nam je bil revitalizacija opuščene kmetije in v petih letih ustvariti na naši kmetiji učilnico na prostem. Cilj je tudi, da kmetija preživi družino. 

Glavne aktivnosti

Sredstva, ki so jih pridobili, so porabili za obnovo bivalnega objekta s kletjo, ki jim služi za skladiščenje pridelkov. V tem času so za preživetje morali na trgu nastopiti tudi že z nekim produktom in to je bila marmelada iz buč, ki jo dobro tržijo. Pridelavo buč in njihovo predelavo v marmelado vsako leto povečujejo. Ob tem so pričeli še s sejanjem industrijske konoplje in se intenzivno ukvarjati s tem, na kakšen način jo optimalno pridelati in predelati (posušiti), da iz nje dobijo najkvalitetnejši čaj. Glede na to, da je teren zelo plazovit, so se odločili, da strme terene zasadijo in zasejejo z avtohtonimi rastlinami. Postavili so tudi čebelnjak, porušili dotrajane kmetijske objekte in se lotili izgradnje novega lesenega objekta, v katerem bodo poleg prostorov za hrambo in sušenje zelišč imeli tudi prostor za izvedbo raznih delavnic in izobraževanja. Najeli pa so tudi še 9 hektarjev dodatnih površin in tako skupaj s 5 lastnimi hektarji danes kmetujejo na 14 hektarjih površin. Trenutno imajo tudi 12 panjev čebel, v marcu pa bodo na novo naselili še 28 čebeljih družin. V okviru projekta so naredili tudi spletno stran s spletno trgovino ter izvedli nekaj odmevnih in dobro obiskanih dogodkov ter izobraževalnih delavnic.

 

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

Kmetija se lahko že sama vzdržuje in preživi ter nudi že dve redni delovni mesti.

-    Okoljski:

Ob trajnostnem kmetovanjuo ohranjanje okolja in povrnitev avtohtonih rastlin ter ustvarjanje biodiverzitete.

 

-    Socialni:

Vsa večja dela na kmetiji - od sejanja, vzgoje rastlin, pobiranja pridelkov in njihove predelave - poskušajo opraviti na način, da jih združijo z nekim dogodkom, namenjenim širši množici, ki si na ta način pridobi nova znanja in izkušnje. Cilj je privabiti ljudi, da pri njih preživijo del časa v naravi, da pridejo k njim po znanje. Na primer kako si z naravnimi sestavinami izdelati nek prehranski ali kozmetični izdelek, kako pospraviti z njiv in sadovnjakov pridelke in kako jih predelati. Pri njih pa lahko kupijo tudi vse te naravne sestavine, posušena zelišča in ostale pridelke.

Na posestvo Sončni raj obiskovalci pridejo po novo izkušnjo in doživetje. Izvedli so projekt Zasadimo.si, v katerega so vključili krajinske arhitekte, poznavalce avtohtonih rastlin in obiskovalce njihove kmetije. Pri tem so se omejili na to, da je avtohtono vse tisto, kar v Sloveniji raste že najmanj 350 let. Vsak obiskovalec posestva je lahko sam posadil rastlino ali zasadil drevo. V okviru petih dogodkov, ki jih je skupaj obiskalo preko 700 ljudi, so zasadili raznovrstne rastline in ustvarili največji medoviti park z avtohtonimi rastlinami na Štajerskem. Temu so namenili nekaj več kot 2,5 hektarja travnikov, ki jih želijo spremeniti v ekstenzivne travniške sadovnjake, na katerih bo vladala biotska raznovrstnost, značilna za to območje. Zasadili so jablane, češnje, hruške, slive, bezeg, rakitovec, češmin, dren in razno jagodičevje. Skupaj 450 sadnih dreves in preko 9000 rož, zelišč in trav – skupaj kar 9500 rastlin. 9500 sadik rastlin so posadili zato (eno rastlino za vsakega desetega prebivalca Maribora z okolico), da s tem simbolično v ta medeni park preslikajo številčnost populacije mesta in hkrati pokažejo, da je tudi v tako velikem mestu možno narediti spremembo pri ohranjanju in varovanju narave. Da je to spremembo možno doseči tudi na nivoju države in sveta.

Ob prvem Svetovnem dnevu čebel 20. maja 2018 pa so pripravili Medeni dan, ki so ga popestrili številni zanimivi in znani gostje. Poleg kulinaričnih delavnic, delavnic o izdelavi naravne kozmetike in številnih otroških animacij so obiskovalci lahko preiskusili tudi zipline Čebelji let. Ta je zasnovan kot simulacija čebeljega leta. Z eno jeklenico se spustiš iz velikega panja v gozd in se po drugi vrneš v panj. Dogodek je bil zasnovan tako, da ljudje na lokacijo niso mogli priti s svojim vozilom temveč so iz parkirnega mesta v Mariboru imeli organiziran brezplačni avtobusni prevoz na njihovo kmetijo. Letos (2019) so dogodek ponovili na enak način.

Preko Lokalne akcijske skupine TOTI LAS so izvedli tudi projekt Kmetija za zdrav življenjski slog, v okviru katerega so izdelali učno pot s kmečko lopo, čebelnjakom in razgledno ploščadjo na drugi strani hriba. Iz vsega tega skupaj pa je nastala učilnica na prostem.

- Povezovalni vidik:

Kljub 8 ha obdelovalnih površin nimajo lastnih strojev, ker se jim zdi, da bi bilo ekonomsko nesprejemljivo, če bi jih imeli. Vse stroje najemamo od ostalih ekoloških kmetov, ki z določeno mehanizacijo razpolagajo. Vključeni so v zadrugo Dobrino, so njeni ustanovni član, saj menijo, da je v zadružništvu in medsebojnem sodelovanju prihodnost.

 

Kontaktna oseba

Bogdan Mak, Posestvo sončni raj, 

Vodole 2, 2229 Malečnik

Elektronski naslov: bogdan@sonce.je

Telefon: 00386 51 472 554

Spletne strani:

http://www.mismo.bio

http://www.posestvosoncniraj.si

https://www.facebook.com/pg/posestvosoncniraj

PREDSTAVITVENI VIDEO: Bogdan Mrak - mladi prevzemnik na Posestvu sončni raj

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o. 

 

IMGP8503

IMGP8500

IMGP8501

IMGP8507

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Kmetija Drinovec je sodobna kmetija z mladim prevzemnikom, ki se zaveda, da je na trgu lahko konkurenčen le, če kvalitetno pridelavo nadgradi z visokotehnološko opremo za manipulacijo s pridelki (najsodobnejšo pakirno linijo).

 

‟Za investicijo smo se odločili, ker smo se na kmetiji že dalj časa soočali s prostorsko stisko pri skladiščenju in pakiranju kmetijskih pridelkov. Prav tako pa smo potrebovali tudi primernejši in pred vremenskimi vplivi zavarovan prostor za spravilo kmetijske mehanizacije. Te pomanjkljivosti so nam onemogočale povečevanje obsega pridelave krompirja in ostalih poljščin (korenje, čebula, rdeča pesa,...). Prav tako pa so nadaljnja opravila s pridelki kot so čiščenje, prebiranje, tehtanje in pakiranje potekala prepočasi, glede na potrebe naših kupcev. Zato smo se odločili za investicijo v izgradnjo modernega skladišča in prostora za čiščenje in pakiranje pridelkov. Da bi delo potekalo hitreje smo se odločili tudi za nakup optičnega sortirnika, ki samodejno sortira po velikosti, obliki, volumnu in napakah na zunanjosti krompirja. Zgradil pa smo tudi nadstrešni prostor za kmetijske stroje in uredili dvorišče pred novimi objekti. Za investicijo smo se odločili zato, da svojim kupcem (trgovskim verigam) hitreje dostavimo naročeno blago še boljše kvalitete in da za to potrebno delo opravimo hitreje.‟ (Gregor Drinovec)

 

Ozadje

Na kmetiji Drinovec so imeli bistveno premalo prostora za manipulacijo (skladiščenje, prebiranje in pakiranje) in za ta opravila v prostorski stiski so porabili veliko časa in pa tudi potrebne energije. Prvotno so pridelovali na 45 hektarjih obdelovalnih površin. Danes obdelujejo okrog 60 hektarjev obdelovalnih površin, od tega pridelujejo krompir na 30 ha, čebulo na 15 ha in korenje na 15 ha. Njihova želja pa je, da še povečajo tako površine kot količine pridelkov. Z zastarelo mehanizacijo in ob ročnem prebiranju pridelkov so porabili veliko časa. Poleg tega pa so morali pri ročnem prebiranju in pakiranju sodelovati vsi člani družine. Samo prebiranje pa je bilo napornejše in manj zanesljivo ter seveda zamudno. Pokazala se je tudi potreba po več različnih načinih pakiranja. Pomanjkanje pokritih površin za spravilo kmetijske mehanizacije pa je slabo vplivalo tako na zanesljivost kot življenjsko dobo kmetijskih strojev.

 

Cilji

Cilj kmetije je povečati obseg kmetijskih zemljišč v uporabi za približno 30 % v prvih petih letih po zaključku naložbe in s tem tudi povečati količino pridelkov. Njihov cilj je tudi zadostiti vse pestrejšemu povpraševanju kupcev po zelo različnih oblikah pakiranja in različnih kvalitetah pridelkov. Vsa dela, vključno z dobavo kupcem, pa želijo opraviti kar najhitreje. Novo skladišče in prebiralno pakirna linija pa jim bo omogočalo, da kupcem dobavljajo vrhunsko kvaliteto pridelkov točno na določen čas. Nekaterim kupcem dobavljajo vsak dan sproti. Na ta način želijo še potrditi tako kakovost pridelave kot tudi to da z vsakim trenutkom in dejanjem opravičujejo dobro ime njihove kmetije, standardov in GAP certifikata.

 

Glavne aktivnosti

Začeli so v letu 2016 z izgradnjo skladišča – sama zgradba je v dveh etažah, spodnji je skladiščni zgornji pa je namenjen prebiranju in pakiranju. Objekt služi za spravilo in pakiranje njihovihpridelkov. Poleg izgradnje skladišča so zgradili strojno lopo – nadstrešek za spravilo kmetijske mehanizacije. V okviru gradbeno obrtniških del novogradnje objektov so uredili tudi dvorišča pred objekti. Ko je bila glavna stavba zaključena, so vanjo postavili stroje v letu 2017; najprej tehtnico in pakirni stroj, kmalu zatem pa še prebiralnegi stroj. V spodnji etaži nameravajo urediti še hladilnico za korenje.

Na začetku njihove prebiralno-pakirne linije je zalogovnik, ki dozira krompir v pralno/polirni stroj, ta pa ga odvaja po tekočem traku na prebiralno mizo, kjer ga ročno preberemo (kalibriramo), od tu pa gre na tehtnico in potem v pakirni stroj. Po novem pa bo ročno prebiranje nadomeščeno z optičnim sortirnikom krompirja Celox XT-P prizvajalca Newtec. Newtecov optični sortirni stroj za krompir, je namenjen razvrščanju krompirja po velikosti, obliki in kakovosti v enostopenjskem postopku. Aparat sortira opran krompir neposredno, kar odpravlja potrebo po predhodnem razvrščanju in zmanjševanju potrebe po ročnem delu, hkrati pa zagotavlja dosledno kakovost in visoko zmogljivost. Merila za razvrščanje po kategorijah (kalibracija) so takoj prilagodljiva glede na trenutne potrebe. Stroj je sestavljen iz treh glavnih delov, odseka za dovajanje, odsek kamere in sortirni odsek (Spinaflex). Iz odseka za dovajanje krompir po traku potuje v odsek kamere, V razdelku s kamero se vsak krompir pregleda in s tem zbira točne podatke o velikosti, obliki in kakovosti površine. Odsek kamere je opremljen s 3 kamerami, ki posnamejo vsak krompir do 45-krat. Vsak se oceni glede na parametre razvrščanja, ki jih izbere operater. Ko krompir zapusti odsek kamere, ga poseben tekoči trak Spinaflex prenaša vsakega posebej na pravo (določeno) izstopno mesto. V njihovem primeru bodo 4 izstopna mesta za štiri različne kvalitetne razrede. Na koncu pa je še izstopno mesto za krompir neustrezne kvalitete.

 

 

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

Delo bo opravljeno veliko hitreje, potrebno bo manjše število ljudi na liniji, ki bodo lahko v tem času opravljali dela na obdelovalnih površinah, še posebej se bo to obrestovalo v sezoni pobiranja pridelka z njiv. Pozimi ga enostavno vzameš iz skladišča – v sezoni, recimo zgodnji krompir, pa ga je potrebno zgodaj zjutraj izkopati in spakirati, da je že isto dopoldne na prodajnih policah trgovcev. V tem času bo odslej lahko nekaj ljudi na njivi, ostali pa bodo na pakirni liniji.

Prednosti, ki jim jih prinaša nov prebiralni stroj pa so: optimalna uporaba krompirja, prihranki stroškov dela, povečana prepustnost pakirne linije in povečana zanesljivost zahtevanih parametrov po posameznih kvalitetnih razredih.

-    Okoljski:

Po novem bodo lahko spakirali okoli 12 ton na uro, pred tem so jih spakirali kvečjemu 4 tone. Na ta način se prihrani poraba energije in vode za pranje pridelkov na vhodu prebiralno- pakirne linije.

-    Socialni:

Kmetija bo še naprej lahko nudila redno delo vsem njenim članom.

- Povezovalni vidik:

Prodajajo v trgovske centre in zadrugama Cerklje ter Sloga. Kmetija Drinovec je tudi član KZ Naklo in Gospodarskega interesnega združenja GIZ Krompir .

 

Kontaktna oseba

Gregor Drinovec, Okroglo 1a, 4202 Naklo

Elektronski naslov: Grega.drinovec@gmail.com

Telefon: 00386 41 571 403

PREDSTAVITVENI VIDEO: Novogradnja skladišča za moderen način skladiščenja, čiščenja in pakiranja pridelkov - kmetija Drinovec, Naklo

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o.

 

IMGP8474

IMGP8477

IMGP8478

IMGP8485

IMGP8487

IMGP8493

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih