Program podeželja

Primeri dobrih praks

Primeri dobrih praks (28)

Gorska kmetija Janeza Smrtnika (kmetija Kovk) s pašniki na gorskih planinah Jezerskega je lahko vzor kako z ne prav velikimi finančnimi vzpodbudami ne le ohranja temveč ustvarja dober temelj za prihodnost družine in bodoča delovna mesta, ko odrastejo njegovi štirje otroci. Kmetija Kovk je ekološka kmetija, ki se razteza na nadmorski višini od 750 do 1100 metrov visoko. Za rejo avtohtonih pasem so se odločili, ker so najbolj primerne za njihovo planinsko okolje. Vodilo jih je zavedanje po ohranjanju naše kulturne dediščine, katere del so tudi naše avtohtone pasme domačih živali. Izdelki kmetije so pridelani, predelani in porabljeni v lokalnem okolju, prodani lokalnim potrošnikom in lokalnim turističnim obratom. Na ta način ekološka reja ne obremenjuje okolja.


‟Ob takšnem načinu reje in trženju naše proizvodnje je nujno potrebna zgodba. Če ni za našim mesom ustrezne zgodbe, potem ga potrošnik obravnava kot vsako drugo meso od kjerkoli in iz kakršnekoli že reje. Zato se moramo še posebej truditi za prepoznavnost našega načina reje, naše kmetije, našega mesa.(Janez Smrtnik)

 

Ozadje

Na naši gorski kmetiji smo avtohtone pasme imeli že od nekdaj. Moram pa poudariti, da so zmogljivosti reje na kmetiji glede na površine, ki jih imamo, glede na obremenitev teh zemljišč, omejene. Proizvodnjo bi lahko povečali le s pridobitvijo novih zemljišč, kar pa je v teh planinskih krajih skoraj nemogoče. Pridobljena finančna sredstva iz ukrepov 10 KOPOP, 11 Ekološko kmetovanje in 13 OMD pa so pomembna predvsem kot moralna vzpodbuda, k še bolj zagnanemu delu. Seveda pa na koncu, ko potegneš črto pod finančni obračun na koncu obračunskega obdobja, vendarle ostaja neko zadovoljstvo, da nisi celo leto garal v lastno izgubo. A ob vsem tem je najpomembnejše naše zadovoljstvo, da lahko izvajamo svoje poslanstvo ohranjanja ne le teh avtohtonih pasem temveč tudi okolja in kulturne krajine. In če smo na Jezerskem si res ne moremo privoščiti, da ne bi redili in ohranjali naše avtohtone jezersko-solčavske ovce.

 

Cilji

Cilj nam je ohranjati rejo, potrošnikom ponuditi zdravo hrano in s prihodki ustvariti pogoje, da se kmetija posodablja, da se v prihodnosti na njej registrira dopolnilna dejavnost lastne predelave mesa in da se kmetija začne ukvarjati tudi s turistično dejavnostjo. Vsekakor je naš cilj tudi ta, da kmetija postopoma ponudi več delovnih mest, po možnosti za vso družino. Da nekoč vse kar pridelamo in predelamo tudi prodamo na domačem dvorišču in na domači mizi, torej da registriramo dopolnilno dejavnost predelave mesa in turizma na kmetiji.

 

Glavne aktivnosti

Avtohtone pasme, ki jih redimo (cikasto govedo, jezersko-solčavske ovce, krško-poljski prašiči, drežniške koze in štajerske kokoši) niso t.i. intenzivne pasme. Zato je tudi prireja manjša in s tem pride tudi do izpada dela dohodka. Finančna sredstva, ki jih dobimo  preko ukrepov Programa razvoja podeželja 2014-2020, pa to situacijo ublažijo. Veseli smo, da država in ostala javnost to razume in nam pomaga z neko obliko nadomestila, konkretno z ukrepi PRP 2014-2020.  Zavedanje javnosti je zelo pomembno.  Tudi v sklopu drugih dejavnosti, kot je turizem, je reja lokalnih pasem zelo pomembna. Ljudje iz mest rabijo oddih v pristni naravi ob pristni, zdravi, lokalno pridelani hrani – vse to lahko zagotavljamo v teh planinah.

Značilna lastnost jezersko-solčavske pasme je celoletna plodnost, česar pri večini drugih pasem ni. Povprečna rodnost je 1,5 – 1,8 jagnjet na leto. Pogostost dvojčkov je 10-50 %, kar je odvisno tudi od prehrane. Višina samic je okrog 65 cm, medtem ko so ovni 10 cm višji. Teža ovc je sicer odvisna od prehrane, vendar se giblje med 60 in 80 kg, ovni pa so težji, od 80 do 100 kg. Noge so čvrste, hrbet pa močan, dolg in mišičast. Ovca je zelo dobro prilagojena za pašo na gorskih pašnikih. V preteklosti je morala imeti značilno črno liso okrog oči (očala ali solzo), kasneje pa so rejci večinoma odbirali ovce brez tega znamenja. Danes se rejci zopet zavedamo pomena tega znamenja za prepoznavnost jezersko-solčavske ovce. Večinoma se ovce striže dvakrat letno, aprila in oktobra, pri čemer rejci dobijo okrog 2 kg volne na ovco. Omenjene lastnosti jezersko-solčavske pasme ovc so pomembne za gospodarska križanja in ponujajo možnost celoletne ponudbe sveže jagnjetine.

Najprej smo s pomočjo javne kmetijsko svetovalne službe iz Kranja pripravili vlogo za pridobitev kmetijskih subvencij in jo oddali. V nadaljevanju pa sledijo vsakodnevna opravila in skrb za naše živali ter sezonska priprava krme od košnje, spravila sena iz lastnih travnikov ... in prodaje živali.

Naša dodatna dejavnost je tudi vzreja plemenskih živali, ovnov jezersko-solčavske pasme. Imamo alternativno tesno postajo za ovne. Na tem področju sodelujemo z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani. V okviru testne postaje s strokovnim odborom najboljših ovnov skrbimo za ohranitev čistosti pasme. S tem zagotavljamo, da se ohranjajo najboljše proizvodne in plemenske lastnosti ovce naše jezersko-solčavske pasme. Odbira poteka v naravnem okolju strmih jezerskih gorskih pašnikov, kjer skrbno odberemo najboljša in najlepša moška jagnjeta od staršev z najboljšim plemenskim potencialom. Živali pokažejo svoje lastnosti v njihovem naravnem okolju, v zahtevnih življenjskih pogojih. Ovni so navajeni gibanja v naravi in so sposobni naporov, ki jih bodo kot plemenski ovni prenašali v svojem novem okolju. Tako naši odjemalci dobijo odlične plemenske živali za nadaljnjo rejo.

Živali, primerne za zakol, odpeljemo v klavnico. Sveže meso tržimo sami, imamo registrirano dejavnost prodaje svežega mesa, in pa preko skupine proizvajalcev za jagnjetino. Naša želja in prizadevanje pa je, da bi se v okviru skupine proizvajalcev naše ekološko pridelano meso ne tržilo kot meso iz konvencionalne reje temveč z ekološkim certifikatom. Vključeni smo tudi v mrežo t.i. ARK kmetij in podeljeni status ARK kmetije nam pomeni priznanje avtentičnosti rejnih živali, predvsem pa posebne vloge tovrstne reje pri ohranjanju biotske pestrosti v slovenski živinoreji.

Bi pa na tem mestu poudaril, da smo poleg vključenosti v KOPOP ukrep, kot hribovska ekološka kmetija, vključeni še v nekaj ukrepov PRP 2014-2020 in sicer v ukrepe: OMD, Dobrobit živali in Ekološko kmetovanje.

 

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

V tem trenutku (konec leta 2018) je to eno redno delovno mesto na kmetiji in možnost nadaljnjega razvoja kmetije. Pomemben rezultat pa je seveda ohranjanje avtohtonih pasem, ohranjanje kmetije in ustvarjanje pogojev, da bo kmetija lahko nudila delovna mesta tudi našim otrokom, ko ti odrastejo.

Z vključitvijo v ukrep 10 KOPOP sem v povezavi z operacijo Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, med drugim opravil tudi 6-urni program usposabljanja s področja kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih vsebin, izdelan pa imam tudi program aktivnosti kmetijskega gospodarstva.

V omenjeni operaciji imamo 50 ovc.

Stalnim strankam zadnje pol leta prodajamo konfekcionirano meso za 1 € dražje, po 7 €. Seveda potrošniki vedo, da je to meso pridelano ekološko in nas poznajo. Pri skupini proizvajalcev pa je cena 5,70 €/kg s tem, da ni dela in stroška s konfekcijo in dostavo (podatki za konec leta 2018).

-    Okoljski in podnebni:

Z vključenostjo v ukrep Ekološko kmetovanje pridobim vsako leto certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo. Živali redimo v skladu s predpisi ekološkega kmetovanja in v ta namen sem ravno tako opravil 6-urni program usposabljanja ter izvajam vse druge zahteve. V ukrepu Ekološkega kmetovanja imamo 32 hektarjev površin.

 

Kontaktna oseba

Janez Smrtnik, kmetija Kovk
Spodnje Jezersko 14

Elektronski naslov: kovk@siol.net

Telefon: 00386 41 368 903

PREDSTAVITVENI VIDEO: Reja avtohtonih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, na kmetiji Janeza Smrtnika, Jezersko

                


Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o.
Fotografije tudi Janez Smrtnik, arhiv

 

 IMGP8189 Janez Smrtnik Kovk Avtor Kmečki glas

IMGP8181

IMGP8226

S5 Avtor Janez Smrtnik Kovk

IMG 20180921 Avtor Janez Smrtnik Kovk

S16 Avtor Janez Smrtnik Kovk

S18 Avtor Janez Smrtnik Kovk

 

 

                                                                                                                                                              

Predstavljamo zadrugo, ki uspešno prenaša inovativne ideje v prakso ekološkega kmetovanja. Nove pristope ne izvaja zgolj zaradi boljše poslovne uspešnosti temveč predvsem zaradi povečevanja zaupanja in varnosti tako kupca kot njihovih pridelkov in izdelkov pa tudi zaupanja članov zadruge in drugih kmetov dobaviteljev. Kmetijska zadruga Šaleška dolina je tudi prva zadruga v Sloveniji, ki je ustanovila socialno podjetje.

Projekt prispeva h glavnim strateškim potrebam v Sloveniji – povečanju pridelave ekološkega mesa in povečanju pridelave ekološkega sadja. S protitočnimi mrežami in namakanjem pa se sektor sadjarstva prilagaja podnebnim spremembam, kar je še zlasti potrebno, saj smo imeli v Sloveniji samo v letu 2016 in 2017 večje naravne nesreče (pozeba in suša). Z inovativnim pristopom pri zagotavljanju sledljivosti pa odgovarjajo potrebam tako potrošnikov kot strategiji Slovenije, ki promovira lokalno kakovost in kratke dobavne verige (svoje izdelke prodajajo v 100 javnih zavodov - vrtci, šole, bolnišnice).

Kmetijska zadruga Šaleška dolina je razvila izvirni sistem sledljivosti s pomočjo QR kode, tako da lahko kupec že pred nakupom mesa natanko preveri na kateri kmetiji je bilo meso prirejeno ter katere veljavne certifikate ima.  Ta način sledljivosti nadgrajujejo z novim sistemom, t.i. Origin Trail ob pomoči blockchain tehnologije, ki omogoča neizbrisljivo sledljivost, s čemer odgovarjajo na naraščajoče nevarnosti ponarejanja in nepoštenih praks.

 

‟Imamo izvirni sistem sledljivosti, ki smo ga uvedli že pred leti in sicer s pomočjo QR kode, tako da lahko kupec preden se odloči za nakup našega mesa natanko preveri na kateri kmetiji je bilo meso prirejeno, kje se kmetija nahaja ter katere veljavne certifikate ima dotična kmetija. Sedaj ta način sledljivosti nadgrajujemo z novim sistemom, t.i. Origin Trail ob pomoči blockchain tehnologije. Ta tehnologija nam omogoča neizbrisljivo sledljivost, oziroma neizbrisljive podatke. Splošno znano je, da je na svetovnem trgu velik problem ponarejenega blaga vseh vrst, tudi prehrambenih izdelkov.

Takšne poskuse, predvsem pri prehranskih izdelkih, od zelenjave, sadja, mesa in drugih pridelkov do izdelkov iz njih, se žal pojavljajo tudi že v Sloveniji. Imamo sicer zelo učinkovito inšpekcijsko službo (Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin) pa vendar je skušnjava, da nekdo ponaredi izdelek priznane blagovne znamke in z njim nastopi na trgu zelo velika.(Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina)

 

Ozadje

Za projekt so se odločili, ker so izgubili 8 ha sadovnjaka, za katerega so imeli zemljišče v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč RS, ki je to zemljišče prenesel na občino. Ob tem se jim je pojavila priložnost za novo zgodbo. Sadovnjake so tako izgubili, želeli pa so imeti okoli 20 ha sadovnjakov, da bi lahko na trgu nekaj pomenili. Z jabolki pokrivajo širši lokalni trg - Šaleško dolino, Zgornje Savinjsko dolino in del Koroške ter del Spodnje Savinjske doline. Sedaj imajo lastne sadovnjake v obsegu 16 ha. Po tej plati po njihovem mnenju niso ravno veliki, pa tudi ne majhni – zato je še toliko pomembneje, da je trženje podprto z ustrezno zgodbo. Kot primer navajajo, da vsi delajo jabolčni čips, zakaj ne bi oni delali čips s čokolado, čips s cimetom ... lepo zapakiran, izdelan butično. Takšnega produkta na trgu ne moreš dobiti kar tako, zato je lahko cena njihovega, lahko bi rekl inovativnega produkta, na trgu tudi nekoliko višja.

Cilji

S postavitvijo ekoloških nasadov jablan želijo dobiti zdrav prodajni artikel (jabolko kot sveži sadež) in surovino za ostale produkte. Cilj je postavitev protitočne zaščite na vseh površinah nasadov, kar bodo izvajali postopoma vzporedno z obnovo starejših nasadov, ter izgradnja namakalnega sistema. Poglavitni cilj jim je pridelati zdrav ekološki pridelek najvišje kakovosti in ga predelati v prehranske izdelke najvišje kakovosti ob najvišji dodani vrednosti. Ob vsem tem in pa s pomočjo njihovega inovativnega načina zagotavljanja sledljivosti pa želijo s kupci vzpostaviti najvišje možno zaupanje in pripadnost njihovim blagovnim znamkam.

Glavne aktivnosti

Za podporo nadaljnji reji ekološkega goveda so kupili kmetijsko mehanizacijo, balirko in ovijalko. So prejemniki sredstev v okviru projekta "Nakup kmetijske mehanizacije z namenom dviga konkurenčnosti podjetja", ki se sofinancira iz naslova ukrepa 4.1 Podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva Programa razvoja podeželja 2014-2020.

S projektom postavitve nasada ekoloških jabolk in postavitve protitočnih mrež pa nadgrajujejo dosedanjo pridelavo jabolk. So prejemniki sredstev v okviru projekta "Postavitev ekoloških nasadov jablan in nakup ter postavitev protitočnih mrež", ki se sofinancira iz naslova ukrepa 4.1 Podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva PRP 2014-2020.

Ko so dobili pozitivno odločbo na vloženo vlogo za nepovratna sredstva PRP 2014-2020, so najprej pripravili zemljišče v smeri ekološkega kmetovanja. Najprej so zasadili sončnice kot zeleno gnojilo, to preorali in dobro založili z organskim gnojilom. Nato pa smo se lotili sadnje drevesc in postavitve protitočne zaščite na 2 hektarjih površin, 1 hektar pa bodo dokončali spomladi leta 2019 . Na zemljišču so opravili globoko oranje in jih dobro založili z organskimi gnojili. Imajo namreč lastno farmo bikov, tako da so imeli lastno zalogo dve leti zorjenega gnoja. Vse to so opravili predvsem zato, ker je bil v preteklosti na teh površinah, kljub ustreznemu kolobarju, poudarek na pridelavi silažne koruze. Zato so se odločili za popolno revitalizacijo zemlje. Ustrezna založenost zemlje z organskimi gnojili je izjemnega pomena v ekoloških nasadih, kjer velja prepoved rabe mineralnih gnojil – da se razvije humifikacija. V nadaljevanju bodo uporabljali posebna ekološka gnojila (apno in fosfor Timac Agro in posebno gnojilo francoskega podjetja PRP Technologies, specializiranega za proizvodnjo biostimulantov za tla in rastline v kmetijstvu. Gnojila PRP zelo vzpodbudijo mikrobiološko dejavnost v zemlji. V ta namen smo že opravili poizkuse in izkopali pedološke jame ter preverili stanje. Pri rabi konvencionalnega gnojila se deževniki nahajajo do globine 20 centimetrov, pri rabi gnojila PRP pa so izmerili da se deževniki nahajajo do globine 60 do 80 centimetrov. Ta globina pa je pomembna z vidika globine prezračenosti zemlje in s tem boljših pogojev za koreninski sistem jablan. Ta način gnojenja pa nameravajo uvesti tudi v preostale starejše nasade jablan.

V letu 2018 so zaključevali s postavitvijo protitočne zaščite v starih sadovnjakih, za leto 2019 pa so prejeli še odločbo za postavitev protitočne zaščite še na dodatnih 4-ih hektarjih površin. Trenutno (december 2018) imajo skupaj že postavljeno protitočno zaščito na 6 ha površin.

V zadrugi imajo ustanovljeno tudi socialno podjetje, Zavod darilo narave, v katerem zaposlujemo invalide in so prva zadruga v Sloveniji, ki ima ustanovljeno tovrstno podjetje. V sklopu tega socialnega podjetja bodo del ekološkega pridelka porabili kot samostojni prodajni artikel (sveža jabolka), del pa predelali naprej v ekološki jabolčni sok, ekološko jabolčno vino, ekološki jabolčni kis, ekološki čips, ekološke krhlje in ekološko čežano. Na ta način bodo ekološkemu pridelku, ki ima že tako večjo vrednost kot jabolka pridelana na druge načine, dodali še večjo dodano vrednost.

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

KZ Šaleška dolina ima 12 poslovnih enot. Leto 2017 je bilo za KZ Šaleška dolina in za njihove člane uspešno poslovno leto z veliko presežki. 

Investicijska vlaganja se jim obrestujejo, kar jim prinaša večje tržne deleže na novih področjih in novih blagovnih skupinah.

Sadjarstvo jim pomeni 1,8 % v poslovanju celotne zadruge  (izvajamo ga v okviru PE Turn) – in kar se tiče investicijskih vlaganj, dajejo v sedanjem času največji poudarek prav sadjarstvu.  Imajo svojo blagovno znamko SLODAR (od leta 2007) preko katere tržijo sveža jabolka in produkte iz njih. Tu gre za konvencionalno pridelavo. Produkte ekološke pridelave in ekološke predelave pa tržijo pod blagovno znamko EKODAR. Pod znamko EKODAR (od leta 2009) tržijo tudi ekološko pridelano meso. Prvi v Sloveniji so prejeli tudi certifikat Izbrana kakovost – Slovenija.  

Sodelujejo s preko 100 javnimi zavodi (vrtci, šole, bolnišnice). Imajo tudi internetno prodajo.

Pri tem jamčijo za visoko kvaliteto. V letu 2017 in 2018 so prejeli dve zlati priznanji za ekološki jabolčni sok z aronijo naocenjevanju Dobrot slovenskih kmetij v okviru kmetijsko živilskega sejma AGRA. Če to priznanje osvojijo še v letu 2019, bodo prejeli priznanje šampiona.  Pri izdelavi tega soka so povezani z ekološkim kmetom, ki jim dobavlja ekološko pridelano aronijo.

Januarja 2019 se želijo prijaviti še na javni razpis iz naslova ukrepa namakanja. V ta namen se zvrta 70 metrov globoko vrtino, ki pa jo bodo verjetno še nadaljevali do globine 140 metrov, da bodo prišli do dovolj velike količine vode.


-    Okoljski in podnebni:

Slovensko sadjarstvo ima že več kot stoletno tradicijo pridelave sadja za prodajo. Podnebne spremembe, oziroma zavest, da je potrebno storiti kar največ, da bi jih omilili, so med drugim povzročile tudi večje povpraševanje po sonaravno (ekološko) pridelani hrani. K temu prispeva tudi ekološka pridelava sadja, katere najpomembnejši cilj je, da se ob nadzorovani uporabi organskih gnojil in posebej dovoljenih sredstev za varstvo rastlin in plodov na ekonomsko sprejemljiv način pridela najkakovostnejše sadje. Ob tem pa se ohranja in v mnogih primerih na novo vzpostavlja biotska pestrost, oziroma raznovrstnost življenja v naravi. Tem ciljem sledijo tudi v KZ Šaleška dolina in zato so se tudi odločili, da dosedanjo integrirano pridelavo postopoma, ob obnovah sadovnjakov, preusmerijo v ekološko. Prvi korak na področju sadjarstva so storili s projektom postavitve ekoloških nasadov jablan in nakupa ter postavitve protitočnih mrež. Na 2 ha površin so to že storili, 1 ha površin pa bodo dokončali spomladi leta 2019.

-    Družbeni:

KZ Šaleška dolina je ustanovila tudi socialno podjetje Zavod darilo narave, v katerem trenutno zaposlujejo 4 invalide in so prva zadruga v Sloveniji, ki ima ustanovljeno tovrstno podjetje. V sklopu tega socialnega podjetja del ekološkega pridelka jabolk predelajo v ekološke izdelke z višjo dodano vrednostjo.


- Povezovanje:

KZ Šaleška dolina sodeluje s preko 700 kmetijami, članov zadruge pa je skoraj 340. Svoje poslovanje so razširili še v Zgornje Savinjsko dolino, ker je šla tamkajšnja zadruga v stečaj. Tam imajo dve trgovini (v Nazarjah in Lučah) v katerih že ustvarjajo okrog 35 % vsega prometa.

Leta 2018 so uvedli tudi kartice ugodnosti, ki stimulativno vplivajo na poslovne odnose. Vpeljan je mehanizem, ki članom zadruge omogoča ugodnejše nakupe z lojalnim medsebojnim odnosom.

Da bi izdelki blagovnih znamk, še posebej meso iz ekološke reje, še naprej uživali ugled pri potrošnikih in da so lahko potrošniki popolnoma prepričani, da so slovenski in ne ponarejeni, uvajajo najsodobnejšo tehnologijo sledljivosti  t.i. Origin Trail ob pomoči blockchain tehnologije. Ta tehnologija omogoča neizbrisljivo sledljivost, oziroma neizbrisljive podatke.  

 

Kontaktna oseba

Ivan Drev

Kmetijska zadruga Šaleška dolina
Metleče 7, 3325 Šoštanj

http://kz-saleskadolina.si/
http://ekodar.si/
https://www.facebook.com/slodar/

Elektronski naslov: ivan.drev@kz-saleskadolina.si, info@kz-saleskadolina.si

Telefon: 00 386 3 898 49 70

PREDSTAVITVENI VIDEO: Uspešen razvoj Kmetijske zadruge Šaleška dolina z ekološko pridelavo jabolk in mesa ob uporabi inovativnih postopkov sledljivosti porekla pri trženju svojih izdelkov, Šoštanj

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o.

 

IMGP8366a

IMGP8333

IMGP8341

IMGP8307

                                                                                                                                                              

Povzetek vsebine projekta

Kmetijo Šolar, z več kot 35-letno tradicijo v čebelarstvu, je prevzela mlada prevzemnica Darja Šolar in uspešno kandidirala na javnem razpisu iz naslova podukrepa 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete.

Njihova kmetija Šolar je priznana po bližnji in širši okolici ne samo po čebelarstvu, temveč tudi po ohranjanju stare domače obrti lectarstvu. Spomnimo naj, da je bil lect včasih dodana vrednost čebelarjev. Lect je okrasna slaščica, ki se uporablja za poslovna in spominska darila, okras na novoletnih jelkah itd. Tradicija srednjeveške izdelave lecta se po posameznih evropskih državah razlikuje. Lect je izdelan podobno kot medenjak (vsebuje moko, vodo, med - ne pa tudi jajc). Testo je spečeno v obliki različnih vzorcev (srce, podkev, konj ...), na katere se nanese rdeča barva (nekoč barvilo iz rdeče pese) in različne okraske, npr. majhna ogledala in napisi.

V njihovi domači pekarni nastajajo tudi dišeče medene dobrote, dobro poznani so Emini medenjaki, kateri imajo tudi dva znaka kakovosti.

Zelo razvit imajo tudi čebelarski turizem - apiturizem, kjer nudijo degustacijo sortnih medov in ostalih čebeljih pridelkov, svežih medenjakov,medenega napitka in medenega likerja, prikaz izdelave lecta, predavanje o čebelarstvu in apiterapiji (pridobivanje, predvsem pa pravilna uporaba čebeljih pridelkov ter njihovo shranjevanje). V čebelnjaku na domačem dvorišču nudijo obiskovalcem možnost vzpostavitve dobrega psihofizičnega počutja s pomočjo čebelic in čebeljih pridelkov (medene masaže, vdihovanje aeroslov iz panja, počitek ob panjih...). Pri njih idej in ciljev ne zmanjka, pred kratkim so odprli vrata sodobno opremljene trgovine, v novih prostorih na domačem dvorišču, kjer bodo kupci lahko še naprej kupovali bogat izbor čebeljih pridelkov.

V novih prostorih pa imajo tudi sodobno opremljeno točilnico, pakirnico in skladiščne prostore za hrambo čebeljih pridelkov. V prostorih ne manjka tudi nova hladilna komora.

Trudijo slediti novim trendom, s tem ohraniti kakovost čebeljih pridelkov in zadovoljiti še tako zahtevnega kupca.

 

Ozadje

Mlada prevzemnica je po izobrazbi diplomirana ekonomistka. Pred leti so jo čebelice s svojo delavnostjo, vztrajnostjo in mogočnostjo čisto osvojile in sicer tako močno, da se je odločila, da po dvanajstih letih dela kot računovodja, da odpoved in gre na novo življenjsko pot.

Na podlagi nekajletnih izkušenj v čebelarstvu, si je pridobila tudi naziv čebelarka. Obiskovala je tudi tečaj apiterapije, kjer si je pridobila mnoga znanja na področju pridobivanja, shranjevanja in pravilne uporabe čebeljih pridelkov. Z zagovorom zaključne naloge na temo imunski sistem, pa je uspešno zaključila izobraževanje in postala apiterapevtka. Pred kratkim pa je uspešno zaključila izobraževanje za preizkuševalca medu na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V letu 2019, pa bo znanje nadgradila do naziva čebelarski mojster.

 

‟Sem diplomirana ekonomistka z 12-letnimi izkušnjami dela v računovodstvu, vendar je želja po delu s čebelami in medom v meni zrasla do te mere, da sem dala odpoved in se odločila, da grem na novo življenjsko pot. Prevzela sem kmetijo in se prekvalificirala v čebelarko, se izpopolnila za apiterapevtko in se usposobila tudi za preizkuševalko medu Sedaj že drugo leto vodim naše čebelarstvo s 36-letno tradicijo.‟ (Darja Šolar, mlada prevzemnica)

Cilji

Kot pravi mlada prevzemnica »pri njih idej in ciljev nikoli ne zmanjka«. V okviru projekta ob prevzemu kmetije so se odločili za naložbene cilje,  ki so okoljsko sprejemljivi in bodo pripomogli k boljšemu ter lažjemu čebelarjenju na kmetiji. 

Glavni cilji so povečanje obsega proizvodnih kapacitet, povečanje konkurenčnosti kmetijskega gospodarstva, trženje kmetijskih proizvodov, prispevek k doseganju horizontalnega cilja inovacije, prispevek k doseganju horizontalnega cilja okolja, sodelovanje in dvig kakovosti proizvodov, usposabljanje, svetovanje in izobraževanje.

Glavne aktivnosti

Glavne aktivnosti so naložba v notranjo čebelarsko opremo (kuhalnik voščin, stroj za odkrivanje satja, večje točilo ...), nakup novih panjev, drugi investicijski stroški (obnovitev prostora za točenje in shranjevanje medu, vzpostavitev in ureditev novega čebelnjaka z izolacijo na novi lokaciji …) ter nakup IKT opreme (osebni računalnik, telefon, multifunkcijska naprava …).

 

Rezultati/koristi

Kmetija Šolar je s povečanjem števila panjev in čebeljih družin ter novih proizvodov in storitev, povečala tudi proizvodnjo medu in tako v naslednjih letih povečevala prihodek iz kmetijske dejavnosti. Posledično se je povečal tudi prihodek iz dopolnilne dejavnosti v povezavi s čebelarstvom. V novih prostorih na domačem dvorišču, so odprli tudi trgovino, kjer je njihovim kupcem še naprej omogočen nakup čebeljih pridelkov in ostalih medenih izdelkov, vendar v bolj prijetnem ambientu.

Glavni rezultati projekta so:

 

- Ekonomski:

Večja konkurenčnost se je pokazala preko več med seboj prepletenih aktivnosti in uspehov.

Povečan obseg proizvodnih kapacitet
Darja Šolar je prevzela čebelarsko kmetijo z 62 panjev na treh lokacijah, njen cilj je bil 75 panjev na štirih lokacijah, dejansko pa ima danes 130 panjev na sedmih različnih lokacijah);

Ustvariti pogoje za novo zaposlitev
Kmetija Šolar je ustvarila pogoje za vsaj eno novo zaposlitev. Tako se je Darja Šolar samozaposlila na kmetiji v letu 2017. Že v času potekanja samih naložb in aktivnosti, sem namenila ogromno časa za realizacijo ciljev. Odpirajo se še možnosti sodelovanja s lokalnimi in drugimi partnerji, kot tudi s posamezniki v obliki pogodbenega dela.

Nadgraditi obstoječo ponudbo
V tako imenovani dobri čebelarski praksi je čebelarska pot kmetije Šolar, ne samo v širjenju panjskih enot in ponudbi čebeljih izdelkov, temveč ljudem ponuditi še kaj več. Na domačem dvorišču so tako že obstoječi čebelnjak preuredili v čebelnjak s tremi prostori. Vsak prostor ima svoj namen, skupno pa služijo kot priložnost za počitek, sprostitev in oddih od vsakodnevnih obremenitev in stresnih situacij v življenju posameznika. Prostori so lepo obdelani z naravnim smrekovim lesom, z 20 panjskimi enotami. V vseh prostorih so prijetne medene vonjave in šumenje čebel, ki prihajajo iz panjev ter čistost prostora in zelena okolica zelo blagodejno in umirjajoče delujejo na človeka. V čebelnjaku se v udobnem masažnem stolu počiva in vdihuje aerosol iz panja. Možnost je tudi ležanje ob panjih s pogledom na izletavanje in vračanje čebel v panj, kjer se človek popolnoma sprosti in preusmeri svoje misli. Čebelnjak služi ne samo varen dom čebelicam, ampak tudi za izvajanje aroma in psiho terapije, kot tudi priložnost izvajanja medenih masaž in novost izvajanja akupunkture v teh prijetnih medenih vonjavah in hkrati poslušanju, opazovanju in vonjanju čebelic. Vse to ocenjujemo kot dodano vrednost ponudbe v Laškem in širši okolici. Očiščevalne medene masaže, blagodejno vplivajo na telo in duha. Masaža z medom je metoda, s katero se z minimalnimi stroški uspešno čisti organizem težkih kovin in strupov, prav tako nečistoč, ki so proizvodi in negativna posledica industrijske družbe. Vsem starostnim skupinam, nudijo različne delavnice od slikanja na panjske končnice, vlivanja voščenih svečk, izdelovanja mil, do lectovih delavnic s poudarkom ohranjanja tradicionalne obrti.

Inovativnost ponudbe
Kmetija Šolar nudi apiturizem, ker podobne ponudbe ni v okolici, daje to velike možnosti še za nadaljnjo nadgradnjo in širitev. Vsa ponudba pa je podprta s strokovnim in izobraženim kadrom.

Povečano trženje proizvodov
Kmetija Šolar je povečala pridelavo medu in ostalih čebeljih pridelkov, kot tudi različen asortima čebeljih proizvodov. Tako nameravamo v kratkem nadgraditi spletno stran, na kateri bi bili dostopni tudi vsi medeni pridelki, katere bi lahko kupovali tudi kupci iz bolj oddaljenih krajev ali tudi izven slovenskih meja.

 

- Prispevek k okolju in podnebju:

Pri izvajanju naložb in aktivnosti je kmetiji prioriteta ohraniti in izboljšati vse potrebno, da lahko svojim strankam ponudijo naravne čebelje pridelke in kakovostne storitve. Zavedajo se, da brez čebel ni življenja, same čebele pa so barometer narave - veliko prej kot človek zaznajo, da nekaj ni uredu in preden se sploh zavemo, umrejo.
Približno tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali, velik delež prispevajo čebele. Zaradi tega je pomen čebel za preživetje človeštva kritičen. Med je poleg tega eden redkih prehrambenih izdelkov, ki ga ljudje uživamo nepredelanega. Človek ogroža čebele predvsem z neselektivnim škropljenjem poljščin s pesticidi.

Uporaba naravni materialov

Prostori v čebelnjaku, kjer lahko posameznik vzpostavi dobro psihofizično počutje so obdelani z naravnim smrekovim lesom. Pri izvajanju naložb in aktivnosti so pri kmetiji naravnani nakupu in porabi naravnih materialov, ki so do okolja neškodljivi in prijazni.

Ponovna uporaba materialov

Zavedajo se, da je odlaganje odpadkov najdražji način ravnanja z odpadki in da tudi najbolj obremenjuje okolje. Odpadke bodo dosledno ločevali, s tem varovali okolje in hkrati varčevali. Že z samimi zbiranjem ločenih odpadkov, sklenejo krog recikliranja. S predelavo varujejo okolje, ker se odpadki uporabijo kot surovina pri proizvodnji novih izdelkov, porabijo manj surovin in veliko manj energije.

 

- Socialni:

- generacijska pomladitev kmetije;

- ozaveščanje otrok o pomenu opraševalcev in načinu pridelave medu (sodelovanje z osnovno šolo).

 

- Povezovalni vidik: 

V prvi vrsti si želijo sodelovati in povezovati z lokalnim ponudniki, tako bi lahko s skupnimi interesi, napisali atraktivne programe in s tem povečali obisk laške občine in pripomogli k samemu razvoju in obisku podeželja. Pomembno vlogo bi imeli tudi različni razvojni subjekti na ožjem in širšem območju (STIK Laško, Čebelarska zveza Slovenije, Zavod Celeia, Društvo apiterapevtov dr. Filipa Terča ...) ter vključevanje v različne turistično-promocijske projekte (Dežela Celjska, Laško – Sotočje dobrega ipd.). S STIK-om Laško so že podpisali pismu o nameri, v katerem je predvidenih več oblik sodelovanja. Promocija preko STIK-a Laško in sodelovanje s Thermana Laško in Rimskimi Termami. Sodelovanje se načrtuje tudi z drugimi čebelarji, kot tudi z izobraževalnimi institucijami v bližini (Osnovna šola Primož Trubar in Osnovna šola Anton Aškerc).

 

- Prenosljivost projekta: 

Izkušnje in znanje bi lahko prenašala v sklopu okroglih miz in seminarjev, kjer bi prikazala stanje pred prevzemom in sedaj. Čebelarsko kmetijo med letom obišče veliko turistov, ki jih ozaveščamo o samem pomenu opraševalcev in o pomenu sajenja medovitih rastlin. Skušajo jim približati čebelji svet in jih podučiti, kako si lahko z čebeljimi pridelki vzpostavijo dobro psihofizično počutje. Darja Šolar tudi že drugo leto vodi čebelarski krožek na Osnovni šoli Laško, kjer svoje znanje z velikim veseljem prenaša na otroke.

Dodana vrednost je, da je primer dobre prakse čebelarske kmetije s tremi bogatimi vsebinami, kot so čebelarstvo, lectarstvo in apiturizem. Potencialnim čebelarjem pa je dober vzgled, kako se lahko z dobro začrtanimi cilji in vizijami ter trdnim delom razvije tudi čebelarska kmetija, na kateri se lahko samozaposliš.

 

Kontakt

Darja Šolar,

Strmca 81a, 3270 Laško

telefon:0386 40 759 357

e-mail: darja.solar@gmail.com

http://www.apiturizem.si/2334-2/

https://www.facebook.com/cebelarstvosolar/

 

 20181127 120838

medena masaža v čebelnjaku

točenje

lect

20180909 114436

 

  

Posodobitev kmetije Damjana Ostanek Heric

Povzetek vsebine projekta

KMG obsega 15 ha površin, od tega 7 ha gozda, 1 ha travnikov in 6 ha njivskih površin. Do leta 2007 je bila to manjša govedorejska kmetija, v letu 2016 pa so rejo povsem opustili in pričeli izključno s pridelavo in predelavo vrtnin. Mlada prevzemnica Damjana Ostanek Heric je magistra agronomije in hortikulture, diplomo s področja kmetijstva ima tudi njen mož Tadej. Že kot študentka je v letu 2012 registrirala dopolnilno dejavnost na kmetiji, saj je imela željo po nadgradnji in večji prepoznavnosti kmetije, ker je bila prepričana, da s pridobljenim znanjem lahko ustvari nekaj več. Domači so njene ideje vedno podpirali in ji kmetijo predali, ker ji zaupajo in verjamejo, da bo začeto delo nadgrajevala.

Od leta 2014, ko se je Damjana v celoti posvetila domači kmetiji, se je pridelava v rastlinjakih povečala na 0,35 ha, skupno površine namenjene pridelavi vrtnin obsegajo 4 ha, 2 ha površin pa obsegajo poljščine. Pričeli so tudi s pridelavo sadik za lastne potrebe v za to namenjenem rastlinjaku, ki je opremljen z ogrevanjem, pomičnimi mizami in namakalnim sistemom.

Ozadje

Kmetijsko gospodarstvo (KMG) je vključeno tudi v ukrep Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP), saj se zavedajo, da je pri pridelavi hrane potrebno paziti na okolje in naravne vire ter ohranjati urejen in značilen podeželski videz krajine.

Vse vrtnine so v integrirani pridelavi, zato je zelenjava kakovostna in pridelana na naravi prijazen način. Pridelana zelenjava se doma tudi predela in proda; bodisi v domači trgovini, na tržnicah, na sejmih, gostinskim obratom, maloprodajnim trgovinam, javnim zavodom ali veleprodajnim družbam.
Za prihodnost ima mlada prevzemnica še veliko načrtov saj namerava posodobiti tako pridelavo kot predelavo, uvajati nove tehnologije, pridobiti še dodatna znanja, poiskati nove tržne poti ter pridobiti dodatne obdelovalne površine in ustvarjati nova delovna mesta.

Glavne aktivnosti

Na osnovi posodobitve delovnega procesa, se bo proizvodnja še povečevala. Obseg del je že sedaj prevelik samo za družinske člane, zato so redno zaposlili še eno osebo. V prihodnosti nameravajo pridobiti nove kmetijske površine, povečati tako pridelavo kot predelavo ter zaposliti novo delovno silo.

Rezultati/koristi

Vsa pridelana zelenjava (paprika, paradižnik, kumare, korenček, zelena, fižol, rdeča pesa, čebula, česen, solata, zelje in druge kapusnice ter ostala sezonska zelenjava in krompir) pomeni obogatitev ponudbe s kakovostno doma pridelano zelenjavo, ki je na voljo lokalnemu prebivalstvu.

Naložba prispeva tudi k zmanjševanju nezaposlenosti, saj mlada prevzemnica že sedaj zaposluje 3,5 polne delovne moči (PDM), po zaključku projekta pa jih bo še več.

 

Pridobljene izkušnje/znanje, ki ga želite posredovati

»Mladostna zagnanost, pridobljeno znanje, delovne izkušnje in pomoč starejše generacije so garancija za uspešen start dejavnosti, ki se predaja novi generaciji. Poleg tega pa še veliko delovne vneme, potrpežljivosti, skromnosti in odpovedovanja.«

Kontakti:

Spletna stran naložbe/projekta/pravne osebe: kmetijaostanek.si

Damjana Ostanek Heric, damjanaost.@gmail.com, 00386 31 611 014

tretjaslikadrugaslikaAkcijski nacrt 22

Temeljna načela pristopa Leader so: lokalna razvojna strategija (LRS) izhaja iz območja (uporaba t. i. endogenih potencialov); pristop od spodaj navzgor oziroma sodelovanje lokalnih akterjev pri sprejemanju odločitev skozi celoten proces priprave in izvajanja LRS (ozaveščanje, usposabljanje, sodelovanje); LAS so javno-zasebna partnerstva; inovativnost (uvajanje novih proizvodov, tehnologij, organizacij, trgov itn.); povezani in večsektorski ukrepi LRS, povezovanje v mrežo (izmenjava dosežkov, izkušenj, znanj ipd.) in sodelovanje (projekti sodelovanja z drugimi LAS ali njim podobnimi skupinami).

Lokalna akcijska skupina (LAS) loškega pogorja pokriva območje štirih občin, tj. Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka brez naselja Škofja Loka, Železniki in Žiri.

V programskem obdobju 2007–2013 je LAS na podlagi javnih pozivov dodelila sredstva za 18 projektov, z izvedbo katerih so partnerji uresničevali sprejeto lokalno razvojno strategijo s cilji krepitve podpornega okolja za nova delovna mesta, spodbujanja naravi prijaznega kmetovanja, nadgradnje skupne infrastrukture za razvoj in trženje produktov višje kakovosti, širjenja turistične ponudbe, izboljšanja infrastrukturnih pogojev za bivanje in delo na podeželju, ohranitve naravnega okolja in obnove ter oživitve vaških jeder in dediščine podeželja. Skupno je bilo za projekte LEADER v programskem obdobju 2007–2013 porabljenih skoraj 700.000 evrov.

»S pomočjo sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in nacionalnih sredstev, združenih v program LEADER, so nam bile dane lepe možnosti za realizacijo številnih projektov. Prepričana sem, da so nam izkušnje iz preteklih let pomagale, da smo v partnerstvu LAS brez večjih težav izbrali projekte, ki so bili uspešno realizirani in so območju prinesli novo dodano vrednost.«
Ivica Rant, predsednica

Informativo-promocijska publikacija: Projekti LAS loškega pogorja v programskem obdobju 2007-2013

Kontakt: 

Lokalna akcijska skupina loškega pogorja
Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka
http://www.las-pogorje.si/
info@las-pogorje.si
00386 4 512 01 31

Kmetija Kastelic je primer dobre prakse preusmeritve kmetije. Intenzivno prirejo mleka so nadomestili z ekološko pridelavo sadja in z govedorejo. S preusmeritvijo so na kmetiji začeli v letu 2002 z zasaditvijo 2 ha jablan. V tem letu se je kmetija vključila tudi v sistem ekološkega kmetovanja, kasneje pa tudi v podukrep Ekološko kmetovanje v okviru kmetijsko okoljskih plačil. V okviru ekološkega načina pridelave kmetija ohranja in izboljšuje lastnosti rodovitnih tal z nadzorovano uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, in prispeva k zmanjševanju erozije in izpiranju hranil. Ekološki način pridelave bistveno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, predvsem k ohranjanju virov pitne vode, biotski raznovrstnosti, ohranjanju kulturne krajine ter okolja nasploh. Izkušnje kmetije Kastelic kažejo, da je kakovost ekološko pridelanega sadja, soka, kisa, krhljev in ostalega tisto, kar kmetiji prinaša prepoznavnost, uspešnost in ekonomsko varnost.

 

Dolgoročni cilj kmetije je pridobiti primeren prihodek za polno zaposlitev dveh družinskih članov. Zaradi tega so se odločili za nadaljnjo širitev sadjarske proizvodnje, saj jim razpoložljiva kmetijska zemljišča ne dopuščajo širitve mlečne prireje. V okviru pridobljenih sredstev iz naslova ukrepov 121 in 123 je kmetija investirala v nasad jablan, ureditev mrež proti toči in v izgradnjo namakalnega sistema v novem sadovnjaku izmere 2,32 ha. Kmetija pa je uspešno izvedla tudi investicijo v ureditev prostorov za skladiščenje, pripravo sadja za trg, predelavo sadja in v ureditev prostora za neposredno prodajo.

 

»V kmetijstvu so neto dohodki sorazmerno nizki, zato je za preusmeritev kmetije potrebna cela delovna doba, kar je predolgo obdobje, da bi bila preusmeritev uspešna. Program razvoja podeželja pa nam je pomagal, da smo to naredili relativno hitro in da lahko razmišljamo o nadaljnjem razvoju kmetije.«
Alojz Kastelic

 

Kontakt:

Alojz Kastelic
Mali Vrh 8, 8216 Mirna Peč
00386 7 307 87 10

prvaslika drugaslika

 

Povzetek projekta:

Ureditev sadovnjakov, postavitev protitočnih mrež, nakup kmetijske mehanizacije in oprema hladilnic s sredstvi, namenjenimi posodabljanju kmetijskih gospodarstev, je podjetju Evrosad d. o. o. Krško omogočilo posodobitev in širitev pridelave ter zaposlitev novih delavcev. Z izgradnjo in opremo visoko zmogljivega sortirno-pakirnega centra s sredstvi, namenjenimi dodajanju vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom, pa so avtomatizirali sortiranje in pakiranje sadja, ki ga danes uspešno tržijo v Sloveniji in v tujini.

 

Ozadje projekta:

Sadjarstvo ima zaradi naravnih danosti v Posavju tradicijo, intenziven razvoj sadjarstva pa sega v leto 1952. Družba Evrosad d.o.o. Krško je bila ustanovljena leta 1995, njena glavna dejavnost je integrirana pridelava 11.000 t sadja letno – jabolk (235 ha), hrušk (40 ha) in breskev (10 ha). Družba ima 18 % sadovnjakov v hribovsko gorskem območju, za te površine prejme plačila zaradi omejenih možnosti na gorskih območjih. Z integriranim sadjarstvom so vključeni v ukrep 214 − Kmetijsko okoljska plačila. Leta 2004 so pridobili še standard GLOBALG.A.P. in leta 2007 Tesco Nature's Choice.


Danes podjetje zaposluje 137 delavcev, od julija do novembra pa zaposli še 250 sezonskih delavcev. Sadje tržijo v Sloveniji, na območju nekdanje Jugoslavije, dve tretjini pridelave pa izvozijo v Anglijo, Romunijo, Skandinavijo, Rusijo in na Bližnji vzhod.

 

Za uspešno delovanje družbe je bilo treba prenoviti nasade, zato so kandidirali za sredstva ukrepa 121 − Posodabljanje kmetijskih gospodarstev. Uredili so sadovnjake – nove naprave s tržno zanimivimi sortami, postavili protitočne mreže, kupili kmetijsko mehanizacijo (traktorje, trosilce, mulčerje ipd.) in kupili nove »PVC boxe« za shranjevanje pridelka.

Zaradi povečanega obsega pridelave in tržnih zahtev po novih embalažah se je podjetje leta 2009 odločilo za izgradnjo novega sortirno-pakirnega centra in kandidiralo na razpisu za ukrep 123 − Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom. 

Danes lahko v novem centru letno spakirajo in odpremijo 35.000 ton sadja, ki ga odkupujejo tudi od drugih slovenskih proizvajalcev. Sortirno linijo sestavljata dve liniji iz 21 vodnih kanalov kapacitete 10 t/h. Omogočeno je sortiranje po barvi, kakovosti, teži in velikosti sadja. Zagotovljena je popolna sledljivost od prevzema zabojnikov v hladilnici do točnega izplena in zaloge v presortiranih zabojnikih.

V pakirnici deluje 5 linij za pakiranje sadja, katerih skupna kapaciteta je 16 t/h. Omogočajo avtomatsko potopitev v vodni kanal, pakiranje v kartone, lepljenje nalepk, egalizacijo teže, pakiranje, avtomatsko deklariranje, zlaganje na paleto, ovijanje palete s folijo itn.

Sortirno-pakirni center je za podjetje velika pridobitev, saj pomeni visoko zmogljivostno avtomatizirano pripravosadja za trg in ustreza najvišjim standardom in predpisom.

V prihodnjih letih v podjetju načrtujejo nadaljnjo ureditev sadovnjakov in postavitev protitočnih mrež, kar bo še izboljšalo konkurenčnost na trgu.

 

»Sredstva PRP so bila za nas ključnega pomena pri odločitvah za izvedbo investicij v teh težkih gospodarskih pogojih. Investicije so v kmetijstvu, zaradi konkurenčnih tržnih razmer in prilagajanja podnebnim spremembam, življenjskega pomena.«
Boštjan Kozole, direktor

 

Kontakt: 

Evrosad d. o. o.
Cesta 4. julija 134, 8270 Krško
http://www.evrosad.si/
info@evrosad.si
00386 7 490 41 30

prvaslika

 

Po stečaju Kraš Planike je Kmetijska zadruga Tolmin leta 1995 ustanovila novo Mlekarno Planika in zaposlila 52 delavcev. Ponovno so uredili sirarno in začeli s proizvodnjo sira, nehomogeniziranega konzumnega mleka, fermentiranih izdelkov, skute, masla, sirotke, pinjenca … Izdelki, ki jih pridelajo v mlekarni Planika, so izdelani izključno iz mleka, pridelanega na hribovitih območjih občin Tolmin, Kobarid in Bovec, kjer se v poletnih mesecih živina pase, pozimi pa jo rejci krmijo s kakovostno krmo. Poleg tega mleku ne dodajajo dodatkov, saj je že zaradi naštetih dejavnikov zelo kakovostno in predvsem naravno. Uspešno so kandidirali na več javnih razpisih iz naslova ukrepa 123 - Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom iz PRP 2007–2013 za namen tehnoloških posodobitev mlekarne.

Uredili so tudi lastno maloprodajo v Kobaridu, v letu 2010 pa so odprli muzej od Planine do Planike, ki je bil sofinanciran iz ukrepa 323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. 

»Program razvoja podeželja nam je pomagal, da je naša mlekarna iz nekdanjega obrata za predelavo mleka v mleko v prahu postala danes na slovenskem tržišču in tudi širše prepoznavna Mlekarna Planika. Močna blagovna znamka, za katero stojijo visoko kvalitetni mlečni izdelki, je plod dobrega sodelovanja vseh dejavnikov v verigi.«
Anka Lipušček Miklavič, direktorica

 

Kontakt:

Mlekarna Planika d.o.o. Kobarid
Gregorčičeva ulica 32, 5222 Kobarid
http://www.mlekarna-planika.si
info@mlekarna-planika.si
00386 5 384 10 00

prvaslika

Peter Koren je evropska sredstva prejel v okviru različnih ukrepov Programa razvoja podeželja 2007–2013. Sredstva je pridobil kot mladi prevzemnik kmetije za posodobitev kmetijskega gospodarstva, in sicer za posodobitev hlevske opreme, za ureditev dvorišča in za pridobitev traktorja večjih zmogljivosti. S pridobljenimi sredstvi in lastnim vložkom je na kmetiji uspešno izpeljal tudi investicijo v skladišče za sekance, kupil stroj za izdelavo sekancev z dvigalom, stroj za izdelavo polen in cepilnik za drva. Za naložbo v ta projekt se je odločil zaradi temeljite izrabe lesnega sortimenta zase in za druge, ker je v okolici dovolj neizkoriščenih surovin, s predelavo pa nudi naravne obnovljive vire energije.


»Z omenjeno investicijo lahko v celoti predelam ves razpoložljivi les in ga skladiščim ter glede na povpraševanje prodam. S to naložbo sem vplival tudi na okolico, saj s ponudbo nudim naravne obnovljive vire energije.«

Peter Koren

 

Kontakt:
Peter Koren
Zbelovska Gora 73, 3215 Loče
koren.peter@siol.net
00386 3 576 36 79

PeterKoren

Povzetek vsebine projekta

Kmetija se je skozi proces preusmeritve in neposrednih podpor razvila iz neperspektivne konvencionalne kmetije v tržno usmerjeno kmetijo z kvalitetnimi proizvodi in neposredno prodajo, ki ob intenzivnem ciklusu omogoča nadaljnji razvoj kmetije.

Ozadje

»Ko se je oče odločil, da je prenehal z mlečno proizvodnjo smo iskali tržne možnosti za razvoj naše kmetije. Ekološko kmetovanje se je pojavilo kot ena od možnosti o kateri nismo resno razmišljali. Nekaj mesecev kasneje smo spoznali, da zaradi velikega deleža travinja in 100% deleža naših površin v OMD zadovoljujemo skoraj 80% vseh zahtev za ekološko kmetijstvo, saj smo z prenehanjem mlečne proizvodnje opustili tudi intenzivno gnojenje z dušikom.

Končna odločitev vseeno ni bila lahko predvsem zaradi družinskega vinograda in deleža koruze v kolobarju. Po dolgih in težkih pogajanjih v okviru družine smo očeta prepričali da je tudi svoje "gorice" vključil v ekološko kontrolo in tako smo postali celovita ekološka kmetija.


Po 7 letih ekološkega kmetovanja smo se naučili vse potrebno, da nam vinograd in tudi koruza odlično uspevata tudi zaradi nasvetov ostalih ekoloških kmetov v bližini. Skozi proces smo preusmeritve so se pojavljale težave, ki so naš pogum postavljale na preizkušnja, vendar smo danes veseli da smo vztrajali in naši kmetiji zagotovili perspektivno tržno dejavnost in dobre pogoje za nadaljnji razvoj, saj smo skozi proces preusmeritve in druženja z ostalimi ekološkimi kmeti dobili tudi optimističnega in radovednega duha s pomočjo katerega danes kmetiji zagotavljamo tudi stabilne finančne prihodke.«
Boštjan Kosec

Glavne aktivnosti

Urediti infrastrukturo, povečati tržno vrednost kmetijskih proizvodov in povečevati obseg ekološko obdelanih površin, ki zagotavljajo kakovostno hrano za potrošnika.
Z mladim prevzemnikom smo definirali vizijo kmetiji in zagotovili osnovna obratna sredstva za direktno trženje mlade ekološke govedine. Z ureditvijo pašnikov smo zmanjšali stroške pridelave in z pašno na njivskih površinah dvignili prirast in kvaliteto mesa. Zaradi lažjega čredenja, višje stopnje varnosti se je zmanjšala tudi intenziteta dela pri pašnih živalih.

 

Rezultati/koristi

Skozi proces razvoja kmetije, ki je posledica vseh aktivnosti in investicij se je kmetija povezala z Ekološko kmetijo Zadravec s katero prodaja mlado ekološko govedino pod skupno blagovno znamko EKOMESO. Rezultat je oskrba nekaterih šol in vrtec z ekološkim mesom in dovolj veliko povpraševanje strank po kvalitetni ekološkem mesu, da imata obe kmetiji z primernimi tržnimi aktivnostmi prodata celotno svojo količino ekološke govedine po ciljnih cenah, ki omogočajo nadaljni razvoj kmetije.


Pridobljene izkušnje/znanje, ki ga želite posredovati

"V življenju smo lahko dolgoročno uspešni če verjamemo v tisto kar delamo in to delamo z veseljem. Na začetku se mora vsaki mladi kmetovalec vprašati kaj ga veseli in katere konkurenčne prednosti ali posebnosti ima njegova kmetija. Potem je potrebno narediti 10 letno vizijo in 3 letne operativne plane za razvoj kmetije, kjer so nam v veliko pomoč bili strokovnjaki skupine TOP RURAL. Prva aktivnost je dvig dobičkonosnosti kmetije z obstoječo proizvodnjo, ki potem zagotavlja sredstva za nadaljni razvoj. V drugi fazi investiramo sredstva v tiste male naložbe, ki kratkoročno znižujejo stroške ali pa povečujejo dobičkonostnost (povečanje proizvodnje brez povečanje dobičkonostnosti je nesmisel in ubija vitalnost kmetije, ker samo povečuje stroške). V zadnji fazi 10 letnega razvoja smo zaključili proizvodni cikel z novih hlevom, ki sam po sebi ne prinese dodane vrednosti, zagotavlja pa odlično počutje živali in lažje delo za gospodarja. Ker imamo dobičkonosno proizvodnjo smo lahko zgradili novi hlev, ki nam sedaj hlev omogoča, da to proizvodnjo tudi povečamo.
Sedaj kujemo naslednji 10 letni plan, ki bo šel v smeri dopolnilne dejavnosti turizma ali predelave. Torej idej in ciljev in vizije na nikoli ne zmanjka."

Boštjan Kosec

 

Kontakti:

Spletna stran naložbe/projekta/pravne osebe: www.ekomeso.si

Boštjan Kosec, info@ekomeso.si, 041 762 777

Ekološka kmetija Kosec 1 Ekološka kmetija Kosec 2