Program podeželja

Delavnica mladih in mladih kmetov ENRD (Evropska mreža za razvoj podeželja)  je potekala 11. - 12. 12. 2013 v Bruslju. Te delavnice so se udeležili mladi iz vse Evrope, med katerimi je bilo tudi 5 slovenskih predstavnikov iz različnih področij kmetijstva:  Janez Benedičič (inovativen mladi kmet 2013), Rok Sedminek (Zveza slovenske podeželske mladine), Karin Jež (Ekološka kmetija pri Ježevih), Tanja Šumrada (BirdLife Slovenia) in Matej Štepec (Mreža za podeželje).

Tematika srečanja je bila izpostaviti težave, s katerimi se mladi kmetje soočajo na podeželju, pridobivanje sredstev za razvoj podeželja in spodbuditi inovativnost mladih kmetov pri samem delu na kmetiji. V ta namen je bilo predstavljenih nekaj projektov, ki se v določenih državah že izvajajo in dosegajo pozitivne rezultate. Prvi dan so se predstavile tri italijanske kmetije, katere nadaljujejo in izboljšujejo način kmetovanja, ki so ga podedovale od dedkov in babic. Tradicija kmetovanja se pri vseh treh kmetijah prenaša iz roda v rod že več generacij. Poudarili so, da je za današnji uspeh najpomembnejše poznavanje računalnika in papirologije, s katero lahko konkuriraš z ostalimi kmetijami. Spletna trgovina je namreč ključnega pomena, da te ljudje prepoznajo in kontaktirajo. Prijave na določene razpise, pa ti ponudijo možnost za izboljšanje lastne ponudbe.

Drugi dan se je začel s predstavitvijo šestih projektov. V Nemčiji predstavlja velik problem mobilnost na podeželju z majhno stopnjo poseljenosti, kjer vlaki in avtobusi le redko vozijo. Kot rešitev problema se je razvil projekt JugendMobil (r.hoppe@context-gmbh.de), ki vsebuje določene ukrepe, da bi lahko tudi ljudje brez vozniškega dovoljenja lahko bili bolj mobilni. Naslednji projekt je bil Giovanisì (www.giovanisi.it) iz Italije, ki je bil vzpostavljen zaradi pomanjkanja priložnosti mladih za pridobitev zaposlitve in ustvarjanju prihodnosti. Projekt je vključeval celotno regijo Toskana. Ključne aktivnosti tega projekta so omogočiti mladim pripravništva, izobraževanje, zaposlitev, javne službe, podjetništvo, reševanje stanovanjskih problemov ...  Nekoliko podoben projekt je bil ustanovljen tudi v Latviji (guna.sulce@llkc.lv), katerega ciljna skupina ljudi so mladi med 18 in 30 leti, ki si želijo izvedeti kako ustanoviti ali razviti svoja podjetja in prispevati k razvoju podeželja. Ostali projekti so bili vezani na način kmetovanja, ki je lastnikom kmetij omogočil razvoj njihovih dejavnosti. Poudarili so, da jim delo na kmetiji prinaša svobodno voljo organizacije dela in posledično življenja. Za ohranjanje te svobode, pa je potrebno vlagati veliko fizičnega truda ter sprotnega informiranja, da s svojo dejavnostjo ostajajo na trgu.

Sledilo je delo po skupinah, katerih teme smo si sami oblikovali. Iz naslovov tem so lepo razvidni nekateri največji izzivi, kot jih vidimo mladi na podeželju. To so:

  • obnova generacij v kmetijstvu,
  • dostop mladih do zemljišč,
  • razvoj na odmaknjenih območjih,
  • vključenost mladih - politično življenje,
  • naselitev mladih meščanov na podeželje,
  • vključevanja mladih pri razvijanju regionalnih strategij,
  • učinkovitost financiranja podeželskih projektov,
  • oblikovanje kontaktnih točk med mladimi iz podeželja in mladimi iz mest,
  • projekti za ohranjanje narave in biotsko raznovrstnost,
  • poslovni načrti in financiranje iz več virov,
  • podeželsko sodelovanje lokalnih prebivalcev,
  • vloga organizacij mladih kmetov na področju kmetijske politike in razvoja podeželskih območij,
  • vključevanje tujih prebivalcev na podeželje in
  • kako pravila in predpisi vplivajo na proizvodne stroške.

Delo po skupinah je pokazalo, da je med mladimi veliko zanimivih in inovativnih idej kako se spopadati s problematiko današnjega časa. Kot predstavnica ekoloških kmetij pa sem pogrešala več govora o ekološki pridelavi hrane. Opazila sem, da udeleženci ne razumejo bistva ekološke pridelave in da je pojem EKO še vedno tabu tema. Menim, da bi bilo dobro organizirati delavnico na to temo in o tem informirati ljudi, ki so zaradi marketinga izgubili predstavo kaj pomeni NARAVNO in kaj EKO.

Razprave na tem srečanju so me pripeljale do zaključka, da morajo pri pripravi in izvajanju Programa razvoja podeželja 2014–2020 kot tudi pri uvajanju novih nacionalnih in EU zakonov sodelovati tudi mladi, saj le tako postane kmetijstvo smiselno. Kmetje bi morali stopiti skupaj, organizirati skupnost, katere naloga bi bila zagotoviti tržišče kmetijskih pridelkov in izdelkov, in uvajati zakone prijazne kmetom in naravi. Če bomo še naprej delovali posamezno, nepovezano, se bo kmetijstvo v naši državi še bolj oddaljevalo od samooskrbe. Vse več bo uvoza hrane in povečalo se bo propadanje kmetij.

Povezava do delavnice: http://enrd.ec.europa.eu/en-rd-events-and-meetings/seminars-and-conferences/youth-young-farmers-workshop/en/youth-young-farmers-workshop_en.cfm

Karin Jež (Ekološka kmetija pri Ježevih)

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih