Program podeželja

Evropska komisija je 28. 12. 2020 objavila Uredbo (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta  z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022. S to uredbo se ureja izvajanje trenutnega Programa razvoja podeželja 2014–2020 v letih 2021 in 2022. Nova reforma SKP pa se začne izvajati 1. januarja 2023.

 

Uredba (EU) 2020/2220

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

V decembru 2020 je LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline zaključil z izvajanjem projekta Jejmo lokalno: povečanje stopnje samooskrbe v SAŠA regiji.

 

izobraževanje z VR očali učenci

Projekt temelji in prispeva k prednostnemu področju samooskrbe, ki je poleg turizma in predelave lesa pomembno področje Strategije lokalnega razvoja LAS ZSŠD. Pomen samooskrbe se je promoviral preko uporabe novih virtualnih tehnologij in inovativnih načinov izobraževanja (VR očala).

Skupno je bilo izvedenih:

  • 75 delavnic za otroke (vključenih je bilo 1373 otrok),
  • 20 izobraževalnih delavnic za kmete in mlade brezposelne na podeželju. Delavnice so vsebovale 10 različnih tematik (vključenih je bilo 274 oseb),
  • za starostnike in bolnike z demenco je bil vzpostavljen inovativni, sodobni model ohranjanja možganske čilosti preko izvedbe 10 delavnic (vključenih je bilo 103 starostnikov).

 

izobraževanje z VR očali 

Pomemben prispevek operacije, ki omogoča tudi samo trajnost operacije, je izvedena virtualna konferenca na temo Varstva okolja in ohranjanja narave ter pomen prehranske samooskrbe. V času razglašene epidemije je pomen lokalne hrane še posebej pomemben. K sodelovanju so povabili nekatere lokalne pridelovalce, predelovalce in turistične delavce, ki v svoje jedilnike vključujejo lokalno hrano. Vključili so pomen lokalne hrane za osnovnošolce in spomnili, da ima področje samooskrbe širši pomen, tudi na področju energetske samooskrbe. Na videokonferenci je sodeloval tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jože Podgoršek.

izobraževanje z VR očali starostniki


V projektu so sodelovali Ljudska univerza Velenje (prijavitelj), Društvo Novus, KGZS - Zavod Celje, RA SAŠA in Zavod Savinja.


Več o projektu: KLIKNITE TUKAJ
Videokonferenca: KLIKNITE TUKAJ

 

Na vseh fotografijah v prispevku prikaz uporabe VR očal. Foto: Zavod Savinja.

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije je s svojimi tremi KGZ - zavodi je v letošnjem letu pripravila posnetke in gradivo za namene usposabljanja mladih prevzemnikov kmetij, ki so prejeli odločbe o pravici do sredstev iz naslova podukrepa »Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz PRP 2014-2020«, ki je postala pravnomočna v letih 2018, 2019 ali 2020 in ki je izbral razvojni cilj »10.1: Vključitev v podukrep Podpora za dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja spretnosti.

 

Celotno usposabljanje je bilo sestavljeno iz petih sklopov in sicer:

1. sklop: Gospodarno upravljanje kmetijskega gospodarstva (raziskava trga, racionalna pridelava - s čim manj stroški čim večji in kvaliteten pridelek, najemanje strojnih storitev, skupen nastop na trgu, knjigovodstvo, obdavčitve) (6 ur).

2. sklop: Dobre prakse pri tehnologijah reje živali (3 ure)

3. sklop: Dopolnilne dejavnosti na kmetijah, dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom in izboljšanje cene, trženje, promocija, izračuni potrebnih vlaganj (6 ur)

4. sklop: Prilagajanje podnebnim spremembam - prilagoditev tehnologije pridelave krme, poljščin, sadja, grozdja (pridelava v zaprtih prostorih, namakanje, oroševanje, protitočne mreže, druge nove tehnološke rešitve) (6 ur)

5. sklop: Varno delo na kmetiji - izboljšanje varnosti pri delu na kmetiji - po posameznih panogah, nove tehnološke rešitve (4 ure).

 

Gradivo in posnetki usposabljanj so na povezavi: KLIKin na povezavi: KLIK 

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih


Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v petek, 18. decembra, v Uradnem listu objavilo Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o označevanju vira sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (PRP 2014-2020). Osnovni Pravilnik o označevanju vira sofinanciranja iz PRP 2014–2020 je bil sprejet leta 2018. Ker je šlo za prvi pravni akt, ki določa načine označevanja vira sofinanciranja za vse ukrepe in podukrepe Programa razvoja podeželja 2014–2020, so bile nekatere spremembe in dopolnitve nujne.

 

Označevanje vira sofinanciranja PRP označevalna tabla

Fotografija je simbolična | Avtor Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja

 

Glavne spremembe in dopolnitve:

Spremembe in dopolnitve pravilnika podrobneje določajo, da je zavezanec za označevanje vira sofinanciranja v primeru agrarne skupnosti v okviru ukrepa M4 Naložbe v osnovna sredstva in podukrepa M8.6 Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov, predsednik agrarne skupnosti.

Kadar gre za kolektivno naložbo v okviru podukrepa M4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva ali podukrepa M8.6 Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov, je zavezanec za označevanje vira sofinanciranja vodilni partner.

V primeru naložbe v gradnjo širokopasovnih omrežij v okviru podukrepa M07.3 Podpora za širokopasovno infrastrukturo in je upravičenec upravičen do več kot 500.000 evrov sredstev, mora poleg označitve spletne strani označiti vir sofinanciranja tudi z začasnim panojem, ki ga najpozneje v treh mesecih po zaključku naložbe nadomesti s stalno obrazložitveno tablo.

Črtan je pogoj, da je označevanje informacijskih in komunikacijskih gradiv potrebno le, če je v gradivu uporabljen nacionalni ali občinski simbol. V okviru ukrepa M19 LEADER pa je v skladu z določili Uredbe EU 808/2014 dodana manjkajoča zahteva za označevanje vira sofinanciranja za informacijska in komunikacijska gradiva. V praksi se takšna gradiva označuje.

Navedba »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje« ni več zahtevana zgolj v črni barvi. V praksi se v nekaterih primerih označuje vir sofinanciranja na različnih barvnih podlagah in je zato smiselno, z vidika vidnosti, da se lahko uporabi tudi druge barve pisave.

Posodobljena je povezava na spletno stran Evropske komisije, namenjene Evropskemu kmetijskemu skladu za razvoj podeželja (EKSRP), saj se je spletni naslov do spletne strani Evropske komisije spremenil in se sedaj glasi: https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/rural-development.

V času izvajanja pravilnika je bilo ugotovljeno, da dejansko ni možno taksativno našteti vseh možnih vrst informacijskih in komunikacijskih gradiv, za katere je lahko zavezancu za označevanje dodeljena podpora. Zato so po novem omenjena gradiva primeroma našteta. Hkrati pa so spletna gradiva preimenovana v elektronska gradiva, kar je pravilnejši izraz in zajema tudi druga gradiva, ki niso objavljena zgolj na spletnih straneh.

Odpravlja se navajanje organa, odgovornega za vsebino gradiva, in navedba MKGP kot organa upravljanja, pristojnega za izvajanje pomoči iz EKSRP, na promocijskem materialu.

Dopolnitev pravilnika omogoča navajanje obveznih elementov označevanja na informacijskih in komunikacijskih gradiv tudi v tujem jeziku, kar se v praksi kaže kot potreba, na primer v okviru ukrepa M19 LEADER in M16 Sodelovanje.


Veljavnost sprememb in dopolnitev pravilnika:

Spremembe in dopolnitve pravilnika začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, ki je bila 18. 12. 2020.

Sprememba in dopolnitev Pravilnika spreminja osnovni pravilnik, zato velja za vse zavezance, za katere velja osnovni pravilnik.


Povezavi do osnovne različice pravilnika ter sprememb pravilnika:

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o označevanju vira sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list, številka 191/20)

Pravilnik o označevanju vira sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list, številka 67/18)

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

V okviru nacionalne mreže za podeželje, ki deluje na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zbiramo predloge projektov, ki se navezujejo na boljše izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 (v nadaljevanju: PRP 2014–2020) oz. na boljšo pripravo na Skupno kmetijsko politiko 2021–2027.

 

Namen tega povabila je zbiranje predlogov projektov na način od spodaj navzgor in odzivanje Mreže za podeželje na potrebe lokalnega prebivalstva, socialnih partnerjev in upravičencev do sredstev PRP 2014–2020.

V želji, da se s projekti/aktivnostmi približamo potrebam lokalnega prebivalstva oziroma da sodelujemo, si želimo vašega odziva in vas vabimo k oddaji predlogov projektov. Predlogi projektov naj se nanašajo na izvedbo v letu 2021.

Posredovani predlogi so za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano neobvezujoči in to poizvedovanje še ne pomeni financiranja projekta. Odločitev o sofinanciranih projektih bo sprejelo ministrstvo na podlagi pogojev in meril, ki so priloženi k temu povabilu.

Dodatne informacije:

  • predlogi morajo biti oddani na predpisanem obrazcu, vsa polja morajo biti izčrpno izpolnjena, izpolnjena mora biti tudi finančna konstrukcija s specifikacijo vseh stroškov;
  • v primeru odobritve financiranja predlagane aktivnosti se odobrene aktivnosti ne smejo začeti pred začetkom izvedbe postopka javnega naročanja, ki jih bo izvedla Mreža za podeželje (MKGP);
  • pred začetkom katerekoli aktivnosti iz odobrenih projektov/aktivnosti je potrebno obvestiti Mrežo za podeželje; začetek aktivnosti mora biti pravočasen zaradi postopkov javnega naročanja, to je najmanj 3 meseca pred datumom izvedbe, kadar mora Mreža za podeželje za dogovorjen strošek izvesti javno naročilo za sklenitev pogodbe oz. 1 mesec, če mora izvesti postopek javnega naročila za izdajo naročilnice, sicer lahko Mreža odstopi od financiranja stroškov. Za začetek aktivnosti je mišljena priprava končne verzije programa, vabil, javna napoved dogodka, dogovarjanje glede izvedbe ... v navedene aktivnosti je potrebno vključiti tudi Mrežo za podeželje;
  • aktivnosti, ki bodo financirane s pomočjo Mreže za podeželje, je potrebno označiti z logotipom PRP 2014–2020 (npr. vabila na dogodke, brošure ...);
  • v primeru spremembe že odobrenega projekta/aktivnosti, je potrebno zaprositi Mrežo za podeželje (mreza-podezelje.mkgp@gov.si) za odobritev, ravno tako za zaprosilo glede spremembe zneska ali tipa stroškov.
  • po zaključku aktivnosti je obvezno pripraviti skupno (z Mrežo za podeželje usklajeno) sporočilo za javnost (novico);
  • po zaključku aktivnosti je potrebno Mreži za podeželje poslati fotografije in dokazila; kadar je smiselno tudi priporočila za Organ upravljanja PRP 2014–2020;
  • v primeru odobrenega projekta/aktivnosti mora predlagatelj pripraviti najmanj en opis podprte operacije, ki je bila sofinancirana iz katerega od ukrepov PRP 2014–2020 (gledati priložen Obrazec za posredovanje predlogov projektov in praks PRP 2014–2020);
  • odobrene oz. prevzete aktivnosti se financirajo iz sredstev Mreže za podeželje (Tehnična pomoč Programa razvoja podeželja 2014–2020).

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo prejete predloge pregledalo in se odločilo o prevzemu določenih stroškov in o višini rezerviranih sredstev.

Od predlagateljev projektov se pričakuje, da bodo pri projektih aktivno sodelovali in sami zagotavljali človeške vire.

Predlogi projektov morajo biti posredovani na priloženem obrazcu do srede, 13. 1. 2021. Predloge projektov kakor tudi morebitna vprašanja lahko posredujete na naslov Mreže za podeželje mreza-podezelje.mkgp@gov.si.

 

Obrazec za posredovanje predlogov projektov in praks PRP 2014–2020

Pogoji in kriteriji

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

Utrinek z video razprave

Utrinek z video razprave | foto: MKGP

 

Včeraj, 17. 12. 2020, je potekala video razprava z deležniki o izvajanju pristopa CLLD/LEADER v prihodnjem programskem obdobju. 

Društvo za razvoj slovenskega podeželja (v nadaljevanju: DRSP) je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posredovalo predloge izvajanja sistema izvajanja pristopa »od spodaj navzgor«.

Videokonference so se udeležili:

  • predstavniki Medresorske delovne skupine CLLD 2021-2027,
  • predstavniki Komisije za CLLD pri DRSP in člani DRSP,
  • kot zastopnik 33 LAS,
  • ter predstavniki štirih LAS, ki niso člani DRSP.

Poudarki posveta so bili predvsem na poenostavitvah tako horizontalne kot vertikalne izvedbe pristopa, poenostavitvah na ravni LAS in tudi na zakonodajnem nivoju, organizaciji LAS v naslednjem programskem obdobju, zagotavljanju neprekinjenega financiranja LAS med prehodom v novo programsko obdobje ter nadaljevanju konstruktivnega operativnega sodelovanja med vsemi v CLLD/LEADER vpetimi deležniki.   

Predstavitvi DRSP in Medresorske delovne skupine CLLD 2021-2027 sta priloženi. 

>> Predstavitev DRSP

>> Predstavitev Medresorske delovne skupine CLLD 2021-2027

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 Osrednja tema letošnjega srečanja je bila pomen kvalitete življenja na kmetiji, soočenja s stresom in duševnim zdravjem ter o pomenu medgeneracijskih odnosov, ki so še toliko bolj pomembni pri pomembni prelomnici pri razvoju kmetije, ko kmetijo prevzame mladi kmet oz. mlada kmetica. Udeležence sta nagovorila tudi minister za kmetijstvo, dr. Jože Podgoršek, in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Roman Žveglič.

Srečanje mladi kmetje

Slika: Infografika srečanja mladih kmetov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine so 17. 12. 2020 organizirali 5. srečanje mladih kmetov. Osrednja tema dogodka je bila osveščanje o pomembnosti kvalitete življenja na kmetiji in duševnega zdravja s ciljem omiliti družbeno stigmo.

Udeležence je nagovoril minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jože Podgoršek, ki je v zvezi z aktualno COVID-19 krizo izpostavil, da na ministrstvu spremljajo dogajanje na kmetijskem notranjem in tujem trgu ter da sprejemajo protikoronske ukrepe za blažitev težav v kmetijskih sektorjih. Politika pa ne more posegati v razlike v cenah. Ministrstvo podpira aktivnosti generične promocije lokalne hrane, tudi vlaga napore v izboljšanje javnega naročanja hrane v javnih ustanovah. Izpostavil je možnost večje vloge varuha odnosov v verigi preskrbi s hrano ter zlasti pomen večje vloge zadrug tudi z vidika pogajanj za ustrezno ceno in pomenu trdnih verig v preskrbi s hrano, kar kažejo tudi primeri dobre prakse v Sloveniji, ki se lažje spopadajo s krizo. Prizadevajo si, da bi iz krize prišli v normalni kondiciji.

Ministrstvo hkrati usmerja veliko naporov v pripravo Strateškega načrta Skupne kmetijske politike za naslednjo programsko obdobje. V spomladanskih mesecih načrtujejo posvetovanje z vsemi deležniki in široko javno razpravo.

Mlade kmete pa je nagovoril z besedami: »Slovenija vas potrebuje v vsej vaši mladostni zagnanosti, inovativnosti, pogumom in tudi z nekaj modrosti vaših staršev. Računamo na vas, da boste gonilo naših družinskih kmetij.«


Uvodoma je več kot 200 udeležencev spletnega srečanja nagovoril tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Roman Žveglič: »Že ob izvolitvi sem povedal, da več kot boste zahtevali od zbornice, več boste dosegli in več bomo naredili. Tako mi kot vsi skupaj. Stanje v kmetijstvu in tudi širše je zaskrbljujoče. Pridelovalci hrane smo v nezavidljivem položaju, saj se v krizi ceno najprej zniža kmetu. Odkupne cene številnih kmetijskih pridelkov so nenormalno nizke in zato je še toliko pomembneje, da držimo skupaj. Zato vas nagovarjam, da se vključite v aktivnosti zbornice in drugih kmečkih nevladnih organizacij. Imejmo toliko modrosti, da ne bomo videli samo lastnih problemov, ampak tudi sosedove, zato vas pozivam k solidarnosti in enotnosti pri doseganju naših skupnih pravic.«


Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, Anja Mager, je poudarila: »Kar pa ZSPM resnično dela pristno, posebno in pomembno – ste naši člani, mladi s kmetij, mladi s podeželja, ki si svojim delovanjem v različnih društvih podeželske mladine, s svojim delom na domačih kmetijah, širom po Sloveniji dokazujete, da smo mladi sposobni povezovanja in gledanja izven vrat svoje kmetije ter zagovarjati in zahtevati širše dobro, napredek in razvoj celotnega kmetijskega sektorja. Kar pa mislim, da nam je dolgoročno vsem skupni cilj in želja.«

Hkrati je bil izrečen apel ministrstvu in vsem zaposlenim na različnih institucijah. »Poglejte si vse zbrane mlade danes tukaj na tem virtualnem mestu, to je naša prihodnost. To so mladi, ki skrbijo za našo prehransko varnost. To so mladi, ki bodo ta strateški načrt morali izvajati in živeti. Prosim vas, da se ob pripravi ukrepov in predpisov spomnite na te mlade in se vprašate kaj bo kmet imel od tega. Je to dobro za kmeta? Verjamem, da boste tako tudi lažje razumeli, zakaj nam je nevladnim kmetijskim organizacijam, zakaj nam je na ZSPM tako zelo mar za mlade kmete, in zakaj trmasto vztrajamo pri svojem.«


V nadaljevanju posveta so povabljeni predavatelji vsak iz svojega strokovnega področja predstavili problematiko. Marjan Dolenšek iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana je poudaril pomen varovanja pred delovnimi nesrečami v kmetijstvu, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek je z vidika ustreznega naslavljanja stresov in duševnih težav izpostavila pomen sprotnega reševanja težav, trud za harmonične odnose in na drugi strani omejevanje negativnih odnosov, v primeru težav pa nujnost pogovora in iskanja pomoči. V kmetijstvu, ki je samotno delo, je pomembna socialna mreža, kjer je posameznik v stiku z informacijam, novostmi in lahko napreduje.

Mladi prevzemnik kmetije, Toni Kukenberger, svoje življenje skuša organizirati na način, da je delo na kmetiji zgolj njegova služba, bistvena pa je družina. Aljoša Bagola, kreativni direktor, predavatelj in pisatelj pa je poudaril pomen lastnih korenin in pomen razreševanja večgeneracijskih družinskih vzorcev ter da je potrebno občasno »preorati tudi svojo dušo«.


O srečanjih mladih kmetov

Vsakoletno srečanje mladih kmetov – upravičenci do sedaj objavljenih javnih razpisov iz naslova podukrepa 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete Programa razvoja podeželja 2014–2020 se organizira na pobudo Zveze slovenske podeželske mladine, Kmetijsko gozdarske zbornice in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (s podporo Mreže za podeželje) z namenom mreženja, prepoznavanja izzivov mladih kmetov, vzpostavljanja stikov, predstavitve možnosti podpor iz naslova Programa razvoja podeželja 2014–2020 (PRP 2014–2020) ter pridobitev novih veščin in informacij, ki jih bodo lahko uporabili v prihodnje.


O podporah za mlade prevzemnike

Na MKGP mlade kmete s podporami za prevzem in zagon kmetijske dejavnosti spodbujajo vse od leta 2007, ko so začeli izvajati Program razvoja podeželja 2007–2013. V prejšnjem obdobju je bilo s 55,4 milijonov evrov javnih sredstev podprtih 2.651 mladih prevzemnikov, ter tudi 211 zgodnjih upokojencev.

V sedanjem programskem obdobju je bilo podprtih 1.413 mladih prevzemnikov z 52,8 milijonov evrov javnih sredstev. V obeh obdobjih je največ podprtih mladih kmetov iz Pomurske, Podravske in Savinjske regije. Med upravičenci je največ govedorejcev (53 %), sledita mešana živalsko rastlinska proizvodnja (13,5 %) in poljedelstvo (9,1 %). Povprečna starost upravičenca se je med obdobjema znižala za dve leti in znaša 30 let. Na razpolago je še dobrih 10 milijonov evrov javnih sredstev, ki bodo razpisana s 7. javnim razpisom predvidoma na začetku naslednjega leta. Tudi v prihodnjem programskem obdobju nam ena od prioritet ostaja spodbujanje generacijske prenove.


Več o duševnem zdravju mladih kmetov

Več o ukrepu M6.1 Podpora za zagon dejavnosti za mlade kmete

 

Jože Podgoršek Srečanje mladih kmetov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
Slika: Minister na videokonferenci srečanja mladih kmetov

 

Roman Žveglič

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika: Roman Žveglič, predsednik KGZS med nagovorom

 

Anja Mager ZSPM

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika: Anja Mager, predsednica med nagovorom

 

Kakovost živjenja stres

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika: Kakovost življenja je odvisna od več dejavnikov, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek

 

Toni Kukenberger 2

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Slika: Toni Kukenberger

 

 

 Aljoša Bagola

 Slika: Aljoša Bagola

 

 

 

 

 

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

Danes je v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prek spleta potekal posvet o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Poudarek posveta je bil na dvigu kakovosti življenja na podeželju ter razvoju dopolnilnih dejavnosti s področja socialnih storitev na kmetijah.

Kvaliteta življenja

Slika: Posnetek zaslona spletnega seminarja ob predstavitvi
Mag. Friederike Parz, Koroška kmetijska zbornica - izboljševanje kvalitete življenja na kmetiji; Avtor: MKGP

 

Pred začetkom posveta sta sodelujoče nagovorila kmetijski minister dr. Jože Podgoršek in predsednik KGZS Roman Žveglič.

Minister dr. Jože Podgoršek je na posvetu izpostavil pomen dopolnilnih dejavnosti na kmetijah: »Dopolnilne dejavnosti na kmetijah imajo multiplikativni učinek, saj ne gre samo za pridelavo in porabo lokalne hrane, ampak prispevajo k obdelanosti podeželja, biotski raznovrstnosti, razvoju turizma ter gastronomije in ne nazadnje razvoju gospodarstva. O butični, zeleni in okolju prijazni Sloveniji zagotovo ne bi mogli govoriti brez kmetij, ki skrbijo za sveže in lokalno pridelano hrano ter obdelano podeželje in lepe pokrajine

Prvi in tudi drugi val epidemije sta dodatno izpostavila pomembnost kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti za oskrbovanje prebivalstva. Posledice zaradi epidemije COVID-19 niso preskočile niti sektorja dopolnilnih dejavnosti. Za ta namen je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejel posebne ukrepe za finančno pomoč za dopolnilne dejavnosti, ki so imele izrazite težave zaradi izpada dohodka.

V trenutnem programskem obdobju za kmetijske in nekmetijske dejavnosti je bilo do konca avgusta letošnjega leta kmetijam z dopolnilno dejavnostjo dodeljenih skupaj dobrih 9,5 milijonov evrov. V naslednjem finančnem obdobju bodo dopolnilne dejavnosti vključene v več strateških ciljev Strateškega načrta in so prepoznane kot sestavni del diverzifikacije dohodkov na kmetijah in podeželju.

V naslednjem letu bo Slovenija nosila naziv evropske gastronomske regije, ki ne bo promoviral zgolj nacionalne kulinarike, ampak bo prispeval k trajnostnemu turizmu, lokalni samooskrbi, slovenski kulturi, povezoval bo urbana in podeželska območja – ne nazadnje bo podpiral razvoj celotnega podeželja. Z različnimi aktivnosti deležnikov imamo priložnosti dodatno povečati prepoznavnost Slovenije kot dežele z avtentično lokalno pridelano hrano, visokokakovostnimi vini, čudovito naravo ter srčnostjo naših kmetov. Na ta način bomo preko podobnih aktivnosti povečali konkurenčnost, ki je eden izmed temeljnih ciljev politike razvoja podeželja.

Predsednik zbornice Roman Žveglič je v nagovoru izpostavil, da je pomen dopolnilnih dejavnosti na kmetijah večplasten, ni samo ekonomski. Mnoge dopolnilne dejavnosti povezujejo tradicionalna znanja s sodobnostjo in pripomorejo k razvoju podeželja ter ohranjanju identitete naroda.

»Dopolnilne dejavnosti v številnih primerih pomembno prispevajo, da se mladi lažje odločijo za prevzem kmetije. Nemalo zaslug pri tem imajo svetovalke in svetovalci Javne službe kmetijskega svetovanja, ki s širokim naborom znanja olajšajo marsikatero odločitev za novo pot na kmetiji.

Pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji se je v zadnjem času veliko stvari obrnilo v pravo smer, vendar pa ne moremo biti v celoti zadovoljni s stanjem, saj se nizajo vedno nova vprašanja. Tak primer je izvajanje dejavnosti iz skupine socialnega varstva, kjer zakonodaja še ni urejeno do te mere, da bi se lahko opravljale kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Ureditev tega področja je ena od naših prioritetnih nalog.«

Glede aktualnega stanja v kmetijstvu pa je izpostavil, da so pridelovalci hrane v nezavidljivem položaju. Odkupne cene številnih kmetijskih pridelkov so nenormalno nizke, v trgovinah pa potrošniki plačajo pogosto več kot so pred krizo.

»Mogoče ste tisti, ki se ukvarjate z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji in imate neposredno trženje, v malce boljšem položaju. A kljub temu vas pozivam, da se vključite v aktivnosti zbornice, pozivam vas k solidarnosti in enotnosti pri doseganju naših skupnih pravic,« je zaključil Žveglič.

Povabljena govornica mag. Friederike Parz predstavila delo Koroške kmetijske zbornice na področju dvigovanja kvalitete življenja na kmetiji - svetovanje kmetijam, ko so v osebnih stiskah in v družinskih težavah.

Mag. Andreja Komel, vodja Sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja, MKGP, je predstavila finančne ukrepe Programa razvoja podeželja 2014-2020, ki so na voljo v programskem obdobju 2014-2020 in v katerih ciljih pripravljajočega se Strateškega načrta Skupne kmetijske politike bodo naslovljene potrebe dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.   

Svoje videnje na problematiko dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in na možnosti razvoja socialnih storitev na kmetijah so v nadaljevanju predstavili še povabljeni predstavniki organizacij in združenj:

  • Združenje turističnih kmetij Slovenije,
  • Združenje predelovalcev mesa Slovenije
  • ZMS
  • Zveza kmetic Slovenije in
  • Zveza slovenske podeželske mladine

 Posnetek bo na voljo na spletni strani KGZS.

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Glavni namen projekta Semenjalnica je vzpostaviti lokalno pridelavo ekoloških semen in hkrati s tem ohranjati stara semena. Aktivnosti projekta so osredotočene na vključitev desetih kooperantov – pridelovalcev ekoloških semen – v projekt. Avdiovizualne predstavitve projekta Semenjalnica, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa LEADER, se je udeležil tudi minister dr. Jože Podgoršek.

 

DSC01803mDSC08413m

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Fotografiji: Projekt Semenjalnica sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja v okviru ukrepa LEADER | Avtor Tin Šter

 

Pristop LEADER/CLLD (Liaison Entre Actions de Développement de l'Économie Rurale/Community Led Local Development) oziroma pristop »od spodaj navzgor« se je na ravni Evropske unije izkazal kot izjemno uspešna metoda razvojnega načrtovanja in izvajanja projektov. Cilj pristopa LEADER/CLLD je spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanje revščine in gospodarski razvoj, s poudarkom na pospeševanju lokalnega razvoja podeželskih, urbanih in ribiških območij. S takšnim pristopom se omogoča izvedbo raznovrstnih projektov, ki združujejo in povezujejo različne sektorje in deležnike na lokalnem območju in tudi širše, prav tako pa posamezna operacija lahko združuje različne aktivnosti (investicije, delavnice, promocijski material, izmenjava znanj, prodaja). Pristop LEADER/CLLD je veliko pripomogel k povezovanju pridelovalcev na trgu, oblikovanju kratkih dobavnih verig, samooskrbi, saj so na terenu že izoblikovane prepoznavne strukture (lokalne akcijske skupine), ki lažje prodrejo do ključnih deležnikov (se lažje povežejo z javnimi zavodi, pritegnejo občine k sodelovanju). Projekti LEADER/CLLD so kompleksni, interdisciplinarni, in imajo multiplikacijski učinek, ki pozitivno vpliva na širok obseg deležnikov.

Vse udeležence predstavitve sta na začetku nagovorila minister dr. Jože Podgoršek in Eva Štravs Podlogar, direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. Oba sta izpostavila ekološko kmetovanje, pomen verig vrednosti, samooskrbo ter aktivno sodelovanje vseh deležnikov na lokalnem in regionalnem nivoju, kar se odraža v uspešnem kmetovanju in trženju.

Projekt »Semenjalnica« je projekt, ki je financiran iz ukrepa LEADER Programa razvoja podeželja 2014-2020. Osredotoča se na dvig podjetniške aktivnosti in zagotavljanje ustrezne infrastrukture, spodbuja višjo kakovost življenja na podeželju in krepi pestrost podeželskega gospodarstva. Kot projektni partnerji v tem projektu so sodelovali Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (vodilni partner), Občine Bled, Bohinj, Gorje, Kranjska Gora, Jesenice, Radovljica in Žirovnica ter Ekosemena, Inštitut za ekološke raziskave in trajnostni razvoj. Preko aktivnosti so partnerji projekta spodbujali ekološko in biodinamično kmetijstvo, vključevanje ponudnikov v verige vrednosti ter promovirali ekološko pridelano hrano. S pomočjo projekta se je podprlo inovativni pristop in razvoj mrež, vzpostavila se je mreža kooperantov – pridelovalcev semen ter ekoloških in Demeter certificiranih pridelkov, vzpostavil se je laboratorij z ustrezno opremo, ustvarilo eno delovno mesto, razvili so darilni program, pri katerem so vključili tudi najmlajšo generacijo ter izvedli pilotno vpeljavo ekološke ponudbe v gostinske obrate.

Pristop LEADER/CLLD se v tem programskem obdobju implementira v okviru treh strukturnih skladov: Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Lokalna akcijska skupina Gorenjska košarica je ena izmed večjih lokalnih akcijskih skupin v Sloveniji, saj združuje kar 14 občin Gorenjske regije. Pod vodstvom vodilnega partnerja BSC, d.o.o iz Kranja koristijo sredstva vseh treh v CLLD vključenih skladov. Na področju podeželja, ribištva in akvakulture ter urbanih območij imajo odobrenih že kar 20 posameznih projektov ter 7 projektov sodelovanja z ostalimi slovenskimi lokalnimi akcijskimi skupinami.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvom in prehrano se zaveda, da so ukrepi, ki jih izvajajo lokalne skupnosti, pomembni z vidika podpor specifičnim pobudam podeželskega prebivalstva in bodo v prihodnje še pomembnejši del kmetijske politike, saj se zavedanje o pomenu lokalne preskrbe in ekološkega kmetovanja krepi. Prizadevamo si, da bi z ukrepi, ki jih pripravljamo za izvedbo Skupne kmetijske politike za prihodnje programsko obdobje, ugodno vplivali na lokalni razvoj in hkrati zagotovili primarno funkcijo kmetijstva, t.j. pridelavo kakovostne in zdrave hrane. Vsekakor pa si pri tem, predvsem na področju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, želimo konstruktivnega sodelovanja z drugimi resorji in s tem doseganje multiplikativnih učinkov celostnega teritorialnega razvoja.

Projekt Semenjalnica

Pristop LEADER

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Natečaj, že tretji po vrsti, organizira Evropska komisija v sodelovanju z Evropsko mrežo za razvoj podeželja (ENRD) in nacionalnimi mrežami za podeželje. Tokratne teme natečaja Rural Inspiration Awards 2021* se obračajo v prihodnost, ko se načrtuje nova skupna kmetijska politika in Dolgoročna vizija podeželskih območij. Razpisane kategorije se osredotočajo na projekte, ki bodo izboljšali razvoj podeželja v času, ki prihaja. Vabimo nosilce projektov, strokovno in splošno javnost, da Mreži za podeželje predlagajo nacionalne kandidate. Rok za predloge je do 21. 12. 2020.

*prevedeno: nagrade za navdihujoče podeželske projekte

 

Logotip RIA 21

Namen natečaja:

Izpostaviti uspešne projekte, ki so podprti s pomočjo sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, pa tudi motivirati druge, ki želijo vlagati v razvoj podeželja, ter tako dvigniti prepoznavnost in pomen politike razvoja podeželja.

Videonapovednik RIA 2021

 

Razpisane kategorije natečaja:

  1. Zelena prihodnost - projekti, ki naslavljajo podnebne spremembe (ublažitev ali prilagajanje), zaščita ali obnova biotske raznovrstnosti, projekti predstavljajo trajnost in prispevajo k trajnostnemu okrevanju na ravni posameznih kmetijskih / gozdnih gospodarstev ali podeželskih skupnosti. Projekti imajo možnost prenosa v druga okolja.

  2. Digitalna prihodnost – projekti, ki pospešujejo digitalizacijo v kmetijskih in podeželskih skupnostih, na primer izboljšujejo digitalno in širokopasovno infrastrukturo, zagotavljajo digitalne storitve, uvajajo novo tehnologijo ali izboljšujejo digitalne veščine ali znanja.

  3. Odporna prihodnost –  projekti, ki prispevajo h krepitvi odpornosti podeželske Evrope. Ta kategorija zajema široko paleto skupnostnih, vrednostnih verig in poslovnih pobud, vključno s pretežno gospodarskega vidika ali zajema širšo opredelitev trajnostnih projektov, ki imajo dolgoročno pot.

  4. Socialno vključujoča prihodnost – projekti, ki so namenjeni vključevanju podeželske družbe in ranljivih skupin. Sem lahko spadajo na primer projekti, usmerjeni v izboljševanje enakosti spolov, generacijsko prenovo, medgeneracijsko povezovanje, vključevanje invalidov in starejših. V to kategorijo sodijo tudi pobude socialne ekonomije.

 

>> Natečaj v infosliki 

 

 

Kako se prijaviti:

Na elektronski naslov mreza-podezelje.mkgp@gov.si pošljite:

  • Naziv in naslov nosilca projekta / naložbe;
  • Naziv projekta / naložbe in kratek opis;
  • Kategorijo, v kateri bo projekt sodeloval;
  • Ukrep(e) Programa razvoja podeželja 2014–2020 iz katerega je bil projekt sofinanciran;

Tudi, če niste nosilec projekta / naložbe, poznate pa nekoga, ki je primeren kandidat, vas vabimo, da nam posredujete svoj predlog!

Čas za prijavo: Predloge zbiramo do 21. 12. 2020 do konec dneva. Po tem datumu bo Mreža za podeželje med vsemi prijavljenimi izbrala največ 8 kandidatov ter jih v sodelovanju s kandidatom prijavila na natečaj.

Pri posredovanju predlogov, izpolnite in priložite spodnji prijavni obrazec. Obrazec lahko izpolnite tudi v slovenščini.

 

 >> Uradni prijavni obrazec - EN

 

>> Prijavni obrazec - SI

 

Na natečaj se lahko kandidati prijavijo samo preko nacionalne mreže za podeželje.

 

Pogoji za sodelovanje na natečaju:

  • Predlagani projekti / naložbe morajo biti sofinancirani iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 in zaključeni (izplačani delno oziroma v celoti).
  • Na natečaj Rural Inspiration Awards bodo kandidati prijavljeni prvič.

 

Kriteriji za izbor so:

  • neposredni učinki (konkretni ekonomski, okoljski in socialni rezultati),
  • učinki povezovanja,
  • sinergije ali prispevek z drugimi EU politikami in
  • možnost prenosa na druga območja.

 
Razglasitev najboljših projektov natečaja bo marca 2021.

Natečaj je prvič potekal leta 2019. V letošnjem letu, 2020, je bil natečaj na naših tleh zelo odmeven, saj sta v finalni krog prišla kar dva slovenska kandidata: Hiša vin Kokol in Biodinamična kmetija Černelič, ki je bila zmagovalka po izboru evropske javnosti (v kategoriji “Popular vote”).

Novica o zmagovalcih natečaja Rural Inspiration Awards 2020

 

Za vse dodatne informacije smo vam z veseljem na voljo na MKGP – Mreža za podeželje: Matej Štepec, matej.stepec@gov.si, 01/478 9136 in Nina Tomec, nina.tomec@gov.si, 01/478 9084.

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

Zakorakali smo v veseli december, ki pa bo letošnje leto precej drugačen kot v preteklih letih. Prav zato je letos še toliko bolj pomembno, da podpremo lokalno hrano in lokalne izdelke.

 

Lokalna hrana

Sezname lokalnih ponudnikov hrane lahko najdete tukaj.

 

Praznični izdelki in darila

Pripravili smo vam tudi seznam katalogov lokalnih ponudnikov prazničnih izdelkov in daril, ki so jih pripravili ponudniki iz različnih LAS-ov.

- ponudniki na območju LAS Loškega pogorja (Ponudba izdelkov blagovnih znamk - marejne)

- ponudniki rokodelskih izdelkov (kliknite za seznam) in prehranskih izdelkov (kliknite za seznam) LAS Srce Slovenije

- ponudniki na območju LAS Posavje  (kliknite za katalog)

- ponudniki rokodelskih izdelkov na območju LAS Obsotelje in Kozjansko (kliknite za brošuro)

- ponudniki na območju LAS Pri dobrih ljudeh 2020 (Praznična ponudba LAS in Katalog darilnih paketov)

- ponudniki na območju RRA Zeleni kras - LAS Med Snežnikom in Nanosom ter LAS Notranjska (kliknite za katalog)

- ponudniki Cula dobrot Blagajeve dežele (kliknite za seznam) in ponudniki TIC Vrhnika (kliknite za ponudbo) na območju LAS Barje z zaledjem

- ponudniki na območju LAS Dolenjska in Bela Krajina (kliknite za seznam)

- ponudniki na območju LAS s CILjem (kliknite za katalog)

- ponudniki na območju LAS Dolina Soče (kliknite za katalog)


Naj bo tudi letošnji december čaroben!

PRP LEADER EU SLO barvni kapa

 

 

 

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

 

*K oddaji katalogov praznične ponudbe smo povabili 37 lokalnih akcijskih skupin LAS v Sloveniji. Objavljeni so seznami tistih, ki so se odzvali. Objava ponudbe je v okviru ukrepa LEADER/CLLD.

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih


Namen dogodka, ki poteka v okviru pobude znanstvenikov za izboljšanje uspešnosti SKP na področju ohranjanja narave, je bil omogočiti strokovno razpravo o načinih za izboljšanje učinkovitosti instrumentov SKP, namenjenih ohranjanju narave. Na posvetu so sodelovale raziskovalne in druge institucije, ki so predstavile rezultate svojih raziskav in predloge ukrepov za spodbujanje nadstandardnih kmetijskih praks, ki lahko prispevajo k izboljšanju stanja biotske pestrosti v Sloveniji. Dogodek 19. 11. 2020 sta organizirali in moderirali Tanja Šumrada in Ilona Rac, Katedra za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete.


Na povezavi so objavljene povezave do prosojnic in video posnetkov posameznih predstavitev in razprave udeležencev:

  • Predlog prenove ukrepov za ohranjanje biotske pestrosti travišč, dr. Tatjana Čelik
  • Rezultatska shema za ohranjanje vrstno bogatih travnikov »Pisan travnik«, prof. dr. Mitja Kaligarič (FNM UM),
  • Rezultatska shema za ohranjanje suhih travišč (HT 6210 in HT 6230) na območjih Natura 2000 v vzhodni Sloveniji, dr. Nika Debeljak (ZRSVN), 
  • Rezultatsko usmerjeni ukrepi za izboljšanje gnezditvene uspešnosti ptic na njivah, Katarina Denac (DOPPS), 
  • Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR (Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov), Nastja Kosor (ZRSVN),
  • Neproizvodne naložbe za obnovo in ohranjanje krajinskih značilnosti, Mojca Podletnik (JZ Krajinski park Goričko), 
  • Uvedba samostojnega in prostovoljnega ukrepa »Ohranitveno kmetijstvo«, doc. dr. Rok Mihelič (BF UL),
  • Sklepi, Tanja Šumrada (BF UL), 

 

Izvedba dogodka je deloma potekala v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta V4-2019 Trajnostni modeli kmetovanja na območjih Natura 2000, ki ga sofinancirata Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

 

Povezava

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča ekološke pridelovalce, da bodo lahko zaključene petletne obveznosti za ukrep ekološko kmetovanje predvidoma lahko podaljšali za eno leto.

Ekološki pridelovalci, ki ste svoje petletne obveznosti za eno leto podaljšali že v letu 2020, jih boste v letu 2021 predvidoma lahko podaljšali še za eno leto, čeprav evropska zakonodaja, ki bo urejala izvajanje ukrepov Programa razvoja podeželja 2014–2020 pri prehodu iz obstoječega v novo programsko obdobje (t.i. tranzicijska uredba), še ni sprejeta.

Posebej vabimo tudi vse zainteresirane, da v letu 2021 v ukrep ekološko kmetovanje vstopite na novo, saj na ta način podpirate in promovirate izvajanje ekološkega kmetovanja v Sloveniji, ki mu Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namenja posebno pozornost.

Vse ekološke pridelovalce oziroma predelovalce, ki želite pridobiti finančno podporo v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 za ukrep Evropske komisije za leto 2021, pozivamo k prijavi oziroma obnovi prijave v kontrolo ekološkega kmetovanja najpozneje do 31. decembra 2020 pri eni izmed pooblaščenih organizacij za kontrolo in certificiranje kmetijskih pridelkov ali živil, ki jih najdete na tej spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer najdete tudi več informacij o ekološki pridelavi.

 

Več informacij o ukrepu ekološko kmetovanje iz Programa razvoja podeželja 2014–2020:

Podukrep M11.1 - Plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja
Podukrep M11.2 - Plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 v letu 2021 je podlaga za nadaljevanje izvajanja ukrepa dobrobit živali v letu 2021, ki se izvaja že od leta 2014.

Uredba opredeljuje vsebino in izvedbo ukrepa dobrobit živali z določitvijo vstopnih pogojev, upravičencev, trajanja obveznosti, operacij in nabora možnih zahtev ter pogojev za njihovo izpolnjevanje znotraj posamezne operacije, načina izračunavanja plačil in višine plačil ter podrobnejših izvedbenih pravil v zvezi s kontrolami, sistemom zmanjšanja plačil in izključitev itd. Tudi v letu 2021 se bo ukrep dobrobit živali izvajal v treh operacijah, in sicer za prašiče, govedo in drobnico.

Prosimo vas, da vaše pripombe, predloge ali dopolnitve, pošljite na naslov gp.mkgp@gov.si najpozneje do ponedeljka, 14. 12. 2020.

 

Osnutek uredbe

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih