Program podeželja

Na naši spletni strani PRP smo vam že predstavili aktivnosti projekta sodelovanja štirih lokalnih akcijskih skupin (LAS) Digitalne rešitve ZA izzive podeželja.

V sredo, 7. aprila 2021 pa je potekalo zaključno srečanje partnerjev projekta (iz LAS s CILjem, LAS Mežiška dolina, LAS Goričko 2020 ter LAS Pri dobrih ljudeh 2020). Na srečanju sta vse udeležence pozdravili tudi ga. Alina Cunk Perklič, Koordinatorka CLLD na MKGP ter ga. Tadeja Prilesnik, nosilka ukrepa LEADER/CLLD na ARSKTRP.

Kljub srečanju preko videokonferenčnega okolja pa so bili s predstavitvami partnerjev in udeležencev projekta predstavljeni konkretni rezultati operacije:

  • V okviru projekta je bila kupljena oprema za potrebe izobraževanj in študijskih krožkov za t.i. premično učilnico. Študijski krožki in izobraževanja so potekali na območju vseh 4 LAS. Po večini so bili udeleženci upokojenci, ki so se naučili uporabe računalnikov in osnovnega znanja programov.
  • V okviru projekta je bila na območju LAS s CILjem narejena pokrita tržnica, v katero se je vključilo 30 ponudnikov.
  • Vzpostavljena je bila spletna stran lokalnih ponudnikov iz območja vseh 4 LAS. Z lokalnimi ponudniki so bili posneti videi, ki služijo promociji njihovih storitev. Eden od teh je Zavod za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti, zanimiv pa je tudi Posestvo Mala Rosa.

 

Navedenih je le nekaj konkretnih rezultatov. Preostale bomo v prihodnje še objavili. Zanimanje za nadaljevanje aktivnosti pa je še veliko, saj so digitalne rešitve v zadnjem letu postale nepogrešljive.

 

logo leader

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Karta LAS v Sloveniji

Karta lokalnih akcijskih skupin v Sloveniji

 

Pred 30. leti je Komisija ustanovila pristop LEADER, kot iniciativo modela za razvoj podeželja.

LEADER je pristop od spodaj navzgor, ki že 30 let povezuje kmete, podjetništvo na podeželju, lokalne organizacije, javni sektor in posameznike iz različnih sektorjev.

Pristop LEADER krepi vezi v lokalnih skupnostih, spodbuja inovacije med sektorji in olajšuje izmenjavo znanja med LAS na nacionalni ravni in na ravni EU.
Zahvaljujoč 30-letnemu uspehu, so se pristopu LEADER pridružili tudi Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) v okviru pristopa CLLD (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost). Danes je preko pristopa LEADER/CLLD sofinanciranih na deset tisoče projektov za gospodarske, kulturne, družbene in okoljske koristi v podeželski Evropi.

Več v prispevku v angleškem jeziku.


V Sloveniji se je pristop od spodaj navzgor prav tako pričel izvajati že leta 1991. V letih od 1991 do 1996  so se izvajali programi  celostnega  razvoja  podeželja (CRPOV).  Njihov  glavni  namen  je  bil  razvoj  podeželja,  ki  temelji  na  endogenih  razvojnih potencialih,   poudarja   značilnosti   območja,   zagotavlja   nova   delovna   mesta   in   poseljenost   ob upoštevanju  trajnostne  rabe  naravnih  virov  ter  ohranjanju  naravne  in  kulturne  dediščine.  V  obdobju  1996–2006  je  bilo  izdelanih  31  Razvojnih programov  podeželja,  ki  so skupaj  pokrivali  172 slovenskih   občin.   Ministrstvo   je  sofinanciralo   vzpostavljanje   partnerstev,   animacijo   lokalnega prebivalstva  in  pripravo  lokalnih  razvojnih  strategij,  ki  pa  zaradi  pomanjkanja  sredstev  za  izvedbene projekte v praksi v večini primerov niso nikoli v celoti zaživele.

V programskem obdobju 2007-2013 se je pristop LEADER izvajal preko Programa razvoja podeželja 2007-2013, v okviru katerega je bilo izvedenih preko 1400 projektov v skupni višini 30,7 mio EUR. Ustanovljenih je bilo 33 lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki so pokrivale 97 % slovenskega ozemlja.

V programskem obdobju 2014-2020 se LEADER izvaja v okviru pristopa CLLD, kjer so LAS-om na volja sredstva iz treh različnih skladov, poleg Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) še iz Evropskega sklada za ribištvo in pomorstvo (ESPR) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Skupno je bilo v tem programskem obdobju 37 potrjenim LAS-om, ki pokrivajo celotno slovensko ozemlje, odobrenih že preko 1000 projektov.

 

Vsem začetnikom iniciative in lokalnim akterjem v Sloveniji čestitamo za uspešno izvedeno delo!

logotip leader

 

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

pasica dogodka

Pasica dogodka v angleškem jeziku.

 

V dneh od 22. do 26. marca 2021 je potekal Teden podeželske vizije (Rural Vision Week) - pogovori o prihodnji Dolgoročni viziji razvoja podeželja 2040

Teden podeželske vizije, ki ga je organizirala Evropska mreža za razvoj podeželja (ENRD) je združil širok krog akterjev in deležnikov, z namenom izmenjati mnenja o prihodnji viziji podeželja v Evropi.

Dogodek je potekal pod vodstvom podpredsednice Evropske komisije (EK), Dubravke Šuica, in evropskih komisarjev Janusza Wojciechowskega and Elise Ferreira, skupaj z EU in mednarodnimi govorci. Poudarek bil tudi na zavezi EK, da bo pri pripravi sporočila o Dolgoročni viziji podeželja 2040 prisluhnila deležnikom iz podeželja. Pripravljen bo konkreten Akcijski načrt za približevanje bolj zeleni, pametnejši in bolj vključujoči podeželski Evropi.

EK je dolgoročno vizijo za razvoj podeželja vključila v eno od svojih prednostnih nalog za obdobje 2019–2024; nov zagon za evropsko demokracijo, katerega cilj je razviti skupno evropsko vizijo za živahna, povezana in trajnostna podeželska območja do leta 2040. Pri oblikovanju glede te dolgoročne vizije EK zbira stališča podeželskih skupnosti in podjetij z javnimi posvetovanji in prireditvami, ki jih vodijo zainteresirane strani.

Spletnih dogodkov v sklopu Tedna podeželske vizije se je udeležilo več kot 650 udeležencev iz 35 držav, odvilo se je 8 delavnic, 4 razprave (plenarne seje) in 11 srečanj ter virtualna razstava 23 organizacij na virtualnem marketu oz. spletnih stojnicah.

V okviru 8 delavnic je bilo povzeto, da so glavne teme diskusije o dolgoročni viziji:

  • krepitev zmogljivosti, sodelovanje, učinkovitost,
  • mreženje, digitalizacija, infrastruktura,
  • inovativnost, odpornost, družbeni – socialni »brokerji«,
  • gospodarski razvoj, okolje in podnebje.

 

Mreža za podeželje, MKGP, je skoordinirala predstavitev na virtualnem marketu, kjer se je predstavila trajnostna obnova gozdov po naravnih ujmah, ki so bile posledice podnebnih sprememb, pogled mladih na pomen kmetijstva, izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (LEADER/CLLD) in projekti Evropskega partnerstva za inovativnost (EIP).

 

izgled spletne stojnice

 Izsek iz spletne stojnice slovenske mreže za podeželje.

 

Povezava do osnovne strani dogodka (Rural Vision Week)

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

DSCN7003 small resize

Avtor: Arhiv MKGP.

 

V letu 2020 so bile s strani Monotro, Razvojnega centra strokovnih izobraževanj, izvedena osnovna usposabljanja za ukrep Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020 za leto 2020. Do usposabljanja so upravičena kmetijska gospodarstva, ki so vstopila v Ukrep Ekološko kmetovanje.

Zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 so bila usposabljanja izvedena kombinirano - na daljavo, preko spleta in s pošiljanjem gradiv.

 

Objavljamo gradiva iz usposabljanj:

Ekološko kmetovanje - osnovno usposabljanje za vključene v ukrep EK iz PRP 2014-2020, za leto 2020 

Varstvo voda in tal ter podnebne spremembe

Divji opraševalci 

Trženje ekoloških pridelkov in izdelkov in konkurenčnost

Predstavitev dobrih praks trženja – dva primera iz tujine (Francija)

Izpolnjevanje zahtev pri izvajanju ukrepa EK 

VIDEO GRADIVA - OGLEDI DOBRIH PRAKS V SLOVENIJI

 

Vsa gradiva so objavljena v Knjižnici. Na voljo je tudi VIDEOPOSNETEK CELOTNEGA USPOSABLJANJA.

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 utrinek iz prenosa spletne razglasitve

Na fotografiji utrinek iz prenosa spletne prireditve ob podelitvi nagrad | Foto: ENRD

 

V četrtek, 25. 3. 2021, je potekala spletna razglasitev zmagovalcev Natečaja podeželskih navdihujočih nagrad 2021 (Rural Inspiration Awards 2021). Zmagovalce je razglasil evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, g. Janusz Wojciechowski. Med finalisti je bila tudi Slovenija.

Zaradi nevarnosti širjenja okužbe s COVID-19 je svečana razglasitev rezultatov natečaja Evropske komisije in Evropske mreže za razvoj podeželja potekala v živo preko spleta. Komisar, Janusz Wojciechowski, je poudaril kvaliteto projektov vseh sodelujočih in dodal, da so vsi lahko ponosni, ne glede na uvrstitev, saj s svojim delom prispevajo k razvoju podeželja in so dokaz, kaj vse se lahko naredi.

Natečaj podeželskih navdihujočih nagrad 2021 je bil letos sestavljen iz petih kategorij, pri čemer je zmagovalce prvih štirih kategorij izbrala komisija, v peti kategoriji pa je zmagal tisti, ki je v spletnem glasovanju prejel največ glasov.

Na natečaj je prispelo 125 prijav projektov iz držav članic in med njimi je komisija izbrala 20 finalistov, med njimi je bila tudi Slovenija. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je bil s projektom Obnova v naravnih ujmah poškodovanega gozda in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje uvrščen v kategorijo Zelena prihodnost (Green Futures).

 

Komisar razglasi nagrado

Na fotografiji evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, Janusz Wojciechowski, tik pred razglasitvijo zmagovalca | Foto: ENRD

 

Spoznajte zmagovalce letošnjega natečaja po kategorijah:

Zelena prihodnost (Green Futures)

  • ReWI Visions  (Finska) – Projekt ReWI navdihuje mlade, da razvijajo podjetništvo z vidika krožnega gospodarstva. Pri tem jim pomagajo strokovnjaki in tako skupaj razvijajo ideje. Projekt je mladim odprl široko paleto priložnosti, česar rezultat je 40 novih podjetij, ki temeljijo na krožnem gospodarstvu.

Digitalna prihodnost (Digital Futures)

  • The HofladenBOX (Nemčija) - HofladenBOX je spletna tržnica, kjer lahko stranke naročijo izdelke neposredno pri več kot 60 različnih kmetih v okrožju Fürth (okolica Nürnberga). Kupci lahko v spletno košarico dodajo izdelke več kmetij hkrati. Kmetje dostavijo izdelke dvakrat tedensko ekipi HofladenBOX, ki jih nato zapakira v škatle in dostavi stranki.  

Odporna prihodnost (Resilient Futures)

  • Green Care – Where People Flourish (Avstrija) – Projekt združuje kmetijska in gozdarska podjetja z izobraževalnimi, zdravstvenimi, socialnimi in gospodarskimi organizacijami. Kmetije v sodelovanju s podjetji in organizacijami ponujajo storitve za mlade in starejše ter ljudi s fizičnimi ali duševnimi motnjami. Na ta način povečujejo kakovost življenja na podeželju ter zagotavljajo in ustvarjajo delovna mesta, hkrati ohranjajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost.

Socialno vključujoča prihodnost (Socially Inclusive Futures):

  • Pilot Project on Circular Bioeconomy (Španija) – V projektu sodeluje več deležnikov, ki so se osredotočili na ekološko kmetovanje in zbiranje ter obdelavo bioloških odpadkov, ki nastanejo znotraj ekološkega kmetovanja v lokalnem okolju. Biološke odpadke predelajo v kompost, ki ga uporabijo za obogatitev pridelovalnih površin. Projekt ugodno učinkuje na lokalno okolje, gospodarstvo in je družbeno koristen.

Najbolj priljubljena praksa (Popular Vote):

  • Angelic Gardens (Poljska) – Manjša družinska ekološka kmetija je iz neobdelane površine ustvarila manjši pisan vrt, v katerem pridelujejo ekološko zelenjavo, sadje, zelišča in cvetje. Pred pandemijo so organizirali praktične delavnice, v času koronavirusa pa so se prilagodili in sedaj ponujajo tudi izobraževanja z visokokakovostnimi gradivi preko interneta, s čimer pa so začeli dosegati tudi širši krog ljudi in navdihovati skupnosti za sodelovanje s šolarji in starejšimi na manjših vrtovih tudi drugod.

 

Namen natečaja je povečanje prepoznavnosti politike razvoja podeželja in prispevka Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) k dolgoročni viziji podeželja ter spodbuditi izmenjavo znanja in mreženje med zainteresiranimi deležniki na podeželju.

 

Videoposnetek spletne razglasitve zmagovalcev
Novica o slovenskem finalistu na Natečaju podeželskih navdihujočih nagrad 2021
Povezava na domačo spletno stran natečaja (Rural Inspiration Awards 2021) z opisi 20 finalistov

 

 Logotip RIA 21

 

***

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

EKO

Evropska komisija je pretekli teden (25. marca) predstavila Akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave. Njegov splošni cilj je spodbuditi pridelavo in potrošnjo ekoloških proizvodov, da bi se do leta 2030 ekološko kmetovanje izvajalo na 25 odstotkih kmetijskih zemljišč ter da bi se znatno povišala raven ekološke akvakulture.

Akcijski načrt je zasnovan tako, da ekološkemu sektorju zagotavlja ustrezna orodja za dosego cilja, torej, da se na 25 odstotkih kmetijskih zemljiščih ekološko kmetuje. V njem je 23 ukrepov, ki so osnovani na treh oseh, in sicer spodbujanju potrošnje, povečanju pridelave in izboljšanju trajnostnosti sektorja, da bi se zagotovila njegova uravnotežena rast.

Akcijski načrt upošteva rezultate javnega posvetovanja, ki je potekalo med septembrom in novembrom 2020 in v okviru katerega je bilo prejetih skupno 840 odgovorov deležnikov ter državljank in državljanov.

Gre za pobudo, napovedano v strategiji „od vil do vilic“ in strategiji za biotsko raznovrstnost, ki sta bili objavljeni maja 2020. Ti dve strategiji sta bili predstavljeni v okviru evropskega zelenega dogovora, da bi omogočili prehod na trajnostne prehranske sisteme in obravnavali ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti.

Komisija je v priporočilih državam članicam o njihovih strateških načrtih Skupne kmetijske politike (SKP), objavljenih decembra 2020, vključila cilj, da se do leta 2030 25 odstotkov kmetijskih zemljišč v EU nameni ekološkemu kmetovanju. Države članice so pozvane, naj v svojih načrtih SKP določijo nacionalne vrednosti za ta cilj. Nato bodo morale pojasniti, kako nameravajo na podlagi svojih lokalnih razmer in potreb doseči ta cilj z uporabo instrumentov SKP.

V Sloveniji je v pripravi tudi nacionalni »Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027« (ANEK), ki ga bo potrdila Vlada RS (predvidoma do julija). ANEK bo vključeval potrebe, cilje in ukrepe za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji. Te ukrepe bomo v čim večji meri vključili v strateške načrte, tako za področje kmetijstva kot ribištva.

Dodatne informacije o Akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave (v angleškem jeziku)

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Vlada je 18. 3. 2021 sprejela Sklep o spremembah Sklepa o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in imenovanju članov Odbora za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.

V Odboru za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije, ustanovljenem s Sklepom o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in imenovanju članov Odbora za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije, z dne 3. 9. 2015 (spremembe Sklepa o ustanovitvi: 12. 5. 2016, 30. 3. 2017, 8. 6. 2017, 31. 12. 2017 in 19. 12. 2019), se s tokratno spremembo :

  • z mesta predsednika razreši dr. Jože Podgoršek in namesto njega kot predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenuje mag. Aleša Irgoliča;
  • z mesta namestnika razreši Damjan Stanonik, predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
  • z mesta članice razreši Darja Majkovič in namesto nje kot predstavnico Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenuje Mašo Žagar;
  • z mesta namestnice razreši Marina Dobraš, predstavnico Ministrstva za finance;
  • z mesta članice razreši Breda Štern in namesto nje kot predstavnico Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo imenuje Simono Laznik;
  • z mesta članice razreši Jana Lovšin in namesto nje kot predstavnico Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti imenuje Valentino Vehovar;
  • z mesta članice razreši Irena Marš in namesto nje kot predstavnico Ministrstva za kulturo imenuje Barbaro Mlakar;
  • z mesta namestnice razreši Barbara Mlakar in namesto nje kot predstavnika Ministrstva za kulturo imenuje Igorja Teršarja;
  • z mesta člana razreši Velislav Žvipelj in namesto njega kot predstavnika Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja imenuje Matjaž Ribaš;
  • z mesta namestnice razreši Darja But in namesto nje kot predstavnico Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja imenuje Tjaša Kariš;
  • z mesta člana razreši Janez Žužek in namesto njega kot predstavnika Ministrstva za javno upravo imenuje Jožeta Vojkovića;
  • z mesta namestnika razreši Igor Hrovatič in namesto njega kot predstavnika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije imenuje Antona Jagodica;
  • z mesta člana razreši Anita Jakuš in namesto nje kot predstavnico Zadružne zveze Slovenije imenuje Alenko Marjetič Žnider;
  • z mesta namestnice razreši Bojana Jerina in namesto nje kot predstavnico Zadružne zveze Slovenije imenuje Katarino Brumat;
  • z mesta člana razreši Gorazd Marinček in namesto njega kot predstavnika Plana B za Slovenijo imenuje Uroša Brankoviča;
  • z mesta namestnice razreši Anamarija Slabe in namesto nje kot predstavnika Plana B za Slovenijo imenuje Saša Obolnarja;
  • z mesta člana razreši Veronika Valentar in namesto nje kot predstavnika Zveze lastnikov gozdov Slovenije imenuje Miha Koprivnikarja;
  • z mesta člana razreši Alojz Sok in namesto njega kot predstavnika Združenja občin Slovenije imenuje Rajka Meserka;
  • z mesta namestnika razreši Janez Pirc in namesto njega kot predstavnika Združenja občin Slovenije imenuje Jožeta Hladnika;
  • z mesta člana razreši Jože Kobe, in namesto njega kot predstavnico Združenja mestnih občin Slovenije imenuje Ivano Štrkalj;
  • z mesta namestnika razreši Vili Eisenhut in namesto njega kot predstavnika Združenja mestnih občin Slovenije imenuje Petra Geršiča.

Povezava do sklepa in čistopisa

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Vsak, ki se želi vključiti v ukrep Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) iz Programa razvoja podeželja 2014–2020 se mora udeležiti predhodnega usposabljanja, ki bo v treh terminih 31. 3. 2021, 21. 4. 2021 in 3. 5. 2021.

Usposabljanja za letošnje leto bodo potekala v spletni obliki preko aplikacije Webex. Upoštevajoč, da vsi zainteresirani udeleženci nimajo možnosti oziroma ustrezne opreme za udeležbo na spletnem usposabljanju, bodo le-tem zagotovljene tudi druge oblike usposabljanja. Tisti, ki se ne bodo mogli udeležiti spletnega usposabljanja, bodo na e-naslov prejeli e-povezavo za ogled gradiva oziroma bodo po pošti prejeli tiskano gradivo.
Usposabljanje je obvezno za kmetijska gospodarstva, ki se nameravajo vključiti v ukrep KOPOP in v obdobju 2014–2020 še niso opravila predhodnega usposabljanja. Ukrep KOPOP podpira kmetijstvo v njegovi okoljski vlogi in je namenjen spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam. V okviru ukrepa KOPOP bodo mogoči novi vstopi v naslednje operacije:

  • Posebni traviščni habitati,
  • Traviščni habitati metuljev,
  • Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov,
  • Steljniki,
  • Vodni viri,
  • Ohranjanje habitatov strmih travnikov,
  • Grbinasti travniki,
  • Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri,
  • Planinska paša,
  • Visokodebelni travniški sadovnjaki,
  • Ohranjanje mejic,
  • Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje in
  • Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija.

Izvajalec usposabljanja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Usposabljanja bodo potekala tako, da bodo prijavljeni na spletno usposabljanje na e-naslov prejeli povezavo (link) preko katere bodo spremljali spletno usposabljanje. Po končanem usposabljanju bodo potrdilo o usposabljanju prejeli na e-naslov.
Vsi zainteresirani udeleženci se morajo obvezno predhodno prijaviti na enega od razpoložljivih terminov: 31. 3. 2021, 21. 4. 2021 ali 3. 5. 2021 tako da izpolnijo e–prijavnico. Usposabljanje bo potekalo od 9:20 do 14:45 ure, Prijavite se lahko najkasneje dva dni pred posameznim terminom. V primeru težav z elektronsko prijavo lahko pokličete na tel. številko 01/478-9016.

Po opravljenem usposabljanju boste lahko pri vašem kmetijskem svetovalcu oddali zbirno vlogo in se vključili v ukrep KOPOP.

 

PRIJAVA

Vabilo s programom

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 
pasica dogodka
 
 
Kako si predstavljamo evropsko podeželje leta 2040?
 
V ponedeljek, 22. 3. 2021 se je s plenarno otvoritvijo ob 14. uri začel celotedenski Rural Vision Week, kjer potekajo številne aktivnosti, del katerih boste lahko spremljate tudi preko youtube kanala.
 
Obiščite tudi spletne stojnice Marketplace in se seznanite s številnimi aktivnostmi partnerjev po EU, med drugim tudi s predstavitvijo na stojnici Mreže za podeželje.
 
Ter ne pozabite glasovati za Nagrado za navdihujoče projekte podeželja 2021! Med kandidati tudi projekt obnove gozdov iz Slovenije!
 
Live webstreaming:
- Opening Plenaries - ponedeljek, 22.3., ob 14:00
- Rural Inspiration Awards 2021 Ceremony - četrtek, 25.3., ob 15:00
- Closing Plenaries - petek, 26.3., ob 10:00
 
 
 
 
Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 
Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

posledice vetroloma na Koroškem

Na fotografiji posledice vetroloma na Korošekm | Foto: ZGS

 

V JAVNI OBRAVNAVI PREDLOG UREDBE O SPREMEMBAH UREDBE O UKREPIH ZA SANACIJO IN OBNOVO GOZDA PO NARAVNI NESREČI VETROLOMU IZ PPR 2014–2020

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v javno razpravo posredovalo predlog Uredbe o spremembah Uredbe o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči vetrolomu iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (PRP 2014-2020).

Ta uredba ureja izvajanje operacij Odprava škode in obnova gozdov po naravni nesreči vetrolomu ter Ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov po vetrolomu iz PRP 2014–2020.

Predlog spremembe uredbe omogoča sofinanciranje izvedbe ukrepov v prehodnem obdobju v letih 2021 in 2022 izvajanja Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020.
Uvaja se elektronski vnos vlaganja vlog Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS) na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja za pridobitev sredstev podpore za izvedbo sanacije gozdov, s čimer se zmanjšujejo administrativne ovire. Uredba omogoča ZGS vložitev treh vlog v tekočem letu.



Javnost lahko svoje pripombe na predlog tega predpisa poda do vključno 19. 4. 2021 na e-naslov gp.mkgp@gov.si ali preko portala E-DEMOKRACIJA.

Predlog predpisa je dostopen na spletni strani e-demokracije ali tukaj.

 

 

 

*   *   *

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

Sanacija po žledolomu Tom Levanič

Na fotografiji sanacija po žledolomu | Foto: Tom Levanič

 

V JAVNI OBRAVNAVI PREDLOG UREDBE O SPREMEMBAH UREDBE O UKREPIH ZA SANACIJO IN OBNOVO GOZDA PO NARAVNI NESREČI ŽLEDU MED 30. JANUARJEM IN 10. FEBRUARJEM 2014 IZ PRP 2014–2020

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v javno razpravo posredovalo predlog Uredbe o spremembah Uredbe o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (PRP 2014-2020).

Uredba ureja izvajanje operacij Odprava škode in obnova gozdov po naravni nesreči ter Ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov iz PRP 2014–2020.

Predlog spremembe uredbe omogoča sofinanciranje izvedbe ukrepov v prehodnem obdobju v letih 2021 in 2022 izvajanja PRP 2014-2020.
Uvaja se elektronski vnos vlaganja vlog Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS) na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja za pridobitev sredstev podpore za izvedbo sanacije gozdov, s čimer se zmanjšujejo administrativne ovire. Uredba omogoča ZGS vložitev treh vlog v tekočem letu.

 

Javnost lahko svoje pripombe na predlog tega predpisa poda do vključno 19. 4. 2021 na e-naslov gp.mkgp@gov.si ali preko portala E-DEMOKRACIJA.

Predlog predpisa je dostopen na spletni strani e-demokracije ali tukaj.

 

 

 

*   *   *

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

 

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Na kratko smo povzeli nekaj osnovnih statističnih podatkov o tem, koliko je bilo do zdaj na ukrepu LEADER LAS-om odobrenih operacij in operacij sodelovanja LAS.

ARSKTRP je na podukrepu 19.2 Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, do 15. 2. 2021 odobrila že 544 operacij, v skupni višini 24,6 milijonov EUR. Do 15. 2. 2021 pa je bilo zaključenih in izplačanih kar 248 operacij v višini 8,9 milijonov EUR.

 

grafikon stanja operacij na podukrepu 19.2

Grafikon 1: Število zaključenih in odobrenih operacij na podukrepu 19.2

 

Tabela: Seznam zaključenih operacij podukrep 19.2 (do 15. 2. 2021)

 

Na podukrepu 19.3 Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine pa je bilo na petih javnih razpisih s strani ARSKTRP odobrenih 129 vlog za 30 operacij sodelovanja LAS, v skupni višini 8,4 milijonov EUR.

Do 15. 2. 2021 je bilo tako zaključenih in izplačanih 10 operacij sodelovanja LAS (35 vlog) v skupni višini 1,1 milijon EUR.

 

graf 2 19.3 operacije

Grafikon 2: Število zaključenih in odobrenih vlog na podukrepu 19.3

Tabela: Seznam zaključenih operacij 19.3 (do 15. 2. 2021)

 

Na februarskem srečanju LEADER Sub-group, katerega organizator je Evropska mreža za razvoj podeželja (ENRD), je bila med drugim predstavljena tudi realizacija črpanja sredstev na celotnem ukrepu LEADER po posameznih državah članicah, kjer se Slovenija uvršča med uspešnejše države.

 

izplačila grafikon

Grafikon 3: Črpanje sredstev na ukrepu LEADER po državah članicah EU od leta 2014 do konec leta 2020

 

 

*   *   *

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

Cernelic razglasitev nagrade

Foto Cernelic avtorica Mateja Jordovic Potocnik

 

 

 

  

 

 

 

 

  

 

           

Razglasitev nagrade s strani Virginijus Sinkevičius, evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo.                                                                      Zvone Černelič pri delu na svoji kmetiji; Avtor Mateja Jordovič Potočnik


Evropska organizacija lastnikov zemljišč (ELO) je med devetnajstimi kandidati iz devetih držav, Zvonetu Černeliču podelila nagrado za njegov izjemen prispevek k razvoju načina kmetovanja, ki varuje tla in okolje. To prestižno nagrado je tako prvič v petnajstih letih, odkar jo podeljujejo, dobil projekt iz Slovenije.

Nagrado je podelil Virginijus Sinkevičius, evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo, ki je v svojem govoru med drugim poudaril pomen varovanja tal tako z vidika zagotavljanja hrane, biotske pestrosti kot tudi skupnega ukrepanja za zmanjševanje vpliva na podnebne spremembe. Tla zavzemajo osrednje mesto v evropskih strategijah (v Evropskem zelenem dogovoru, Strategiji za biotsko raznovrstnost ter Strategiji od vil do vilic). Usmeritve omenjenih strategij se močno odražajo tudi v zakonodajnih predlogih, ki jih je Evropska komisija pripravila v zvezi z izvedbo Skupne kmetijske politike. Ob razglasitvi zmagovalca natečaja je povedal, da prejme nagrado biodinamična kmetija Černelič - za izboljšanje biotske pestrosti in vsebnosti organske snovi v tleh, ki vplivata na boljšo rodovitnost tal in večjo odpornost kmetije na podnebne spremembe.

Predsednik strokovne komisije prof. ddr. Martin Gerzabek, evropski strokovnjak in raziskovalec na področju tal z univerze na Dunaju je poudaril, da so člane žirije prepričali: ekološko kmetovanje, tehnološke inovacije na kmetiji na področju namakanja in pridelave v rastlinjakih ter izboljšanje rodovitnosti tal in biotske pestrosti. Še posebej jih je navdušil opis regeneracije zaradi gradbenih posegov zelo močno prizadetih tal v Krški vasi, pri kateri mu je z nasveti pomagala Vesna Čuček, z oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje.

Na kmetiji Zvoneta Černeliča iz Dečnega sela pri Brežicah na ekološki način kmetujejo že od leta 2003. V letu 2014 so pridobili DEMETER certifikat, kar pomeni, da svoje pridelke pridelujejo po načelih biodinamičnega kmetovanja. Za osnovno obdelavo tal uporabljajo podrahljavanje, zato v rastlinjakih ne orjejo že 25 let, na ostalih njivskih površinah pa že več kot 10 let. Gnojijo z biodinamičnim kompostom iz hlevskega gnoja, uporabljajo biodinamične preparate ter sejejo pestre mešanice za zeleno gnojenje, ki prispevajo k povečanju organske snovi v tleh in s tem k večji vezavi C v tla. Njihovo kmetovanje povečuje biotsko pestrost tal in kmetije v celoti ter prispeva k izboljšanju okolja, vode in zraka.

Svoje znanje in pridobljene izkušnje delijo s potrošniki, kmeti in strokovnjaki na ogledih dobrih praks na njihovi kmetiji, na različnih seminarjih, predavanjih, dogodkih za potrošnike...

Zvone Černelič je ob prejemu nagrade izjavil: »Ta nagrada je velika inspiracija za naše delo v prihodnosti. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bomo upravičili to prestižno priznanje našemu kmetovanju. Tudi v prihodnje bomo potrošnike in kmete ozaveščali o pomembnosti ekološkega in biodinamičnega kmetovanja za zdravje tal, ljudi, izboljšanje biotske pestrosti ter omilitev posledic klimatskih sprememb. Upam, da bodo države članice EU v večji meri podprle razvoj ekološkega kmetovanja, tako da bomo v Evropi v prihodnosti kmetovali samo še ekološko.«

Nagrada za upravljanje z zemljišči in tlemi (Land and Soil Management Award) se podeljuje najboljšim praksam rabe zemljišč in ravnanja s tlemi, ki povečujejo vsebnost organske snovi in biotsko pestrost tal ter preprečujejo degradacijo, erozijo, onesnaženje, zbitost tal, zasoljevanje, poplave in plazove. Namen natečaja je dati priznanje izjemnim dosežkom, ki spodbujajo nove pristope k varovanju tal pri kmetovanju, kot tudi izboljšati ozaveščenost o pomembnih funkcijah tal. Z nagrajenimi projekti želijo povečati prepoznavnost tovrstnih načinov kmetovanja tako na lokalni, nacionalni kot tudi na evropski ravni in spodbuditi kmete, da svoje kmetovanje razvijajo v smeri trajnosti.

Video: Predstavitev Biodinamične kmetije Černelič

Govor Virginijusa Sinkevičiusa, evropskega komisarja za okolje, oceane in ribištvo

Spletna stran organizatorja Evropske organizacije lastnikov zemljišč (ELO)

 

Več: Izboljšanje biotske pestrosti in vsebnosti organske snovi v tleh za boljšo rodovitnost in večjo odpornost kmetije na podnebne spremembe

Več: Učinkovitost biodinamičnega pristopa pri regeneraciji zbitih nepropustnih tal na parceli v Krški vasi

 

 

 

 

*   *   *

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 Foto Krompir pridelan na Kmetiji Šlamberger avtor Primož Lavre

Foto: Krompir, pridelan na Kmetiji Šlamberger (avtor: Primož Lavre)

 

V javni obravnavi je predlog novele uredbe, ki ureja ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Komentar lahko oddate do 29. 3. 2021.

Z novelo uredbe se med drugim spreminja zadnje leto trajanja podpore, pri čemer bo leto 2023 zadnje leto. Skladno s spremembo se bodo obravnavale vloge, vložene na 3. javni razpis za podukrep 9.1 Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz PRP 2014–2020.

Javnost lahko svoje pripombe, predloge ali dopolnitve na predlog tega predpisa poda do vključno 29. 3. 2021 na e-naslov gp.mkgp@gov.si ali preko portala E-DEMOKRACIJA.

 

Povezava do gradiva.

 

 

*   *   *

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih