Program podeželja

15. 2. 2018 se je na 12. seji sestal Odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja, ki je med drugim obravnaval predlog četrte spremembe Programa razvoja podeželja 2014–2020, ki kot glavno spremembo uvaja finančne instrumente v obliki garancij.

Člani Odbora za spremljanje programa razvoja podeželja so obravnavali spremembo PRP 2014–2020, katere bistvena sprememba je uvajanje finančnih instrumentov. Finančni instrumenti so oblika povratne podpore, ki se v okviru PRP 2014–2020 uvajajo prvič in tako pomenijo pomembno novost za kmetijski, živilsko-predelovalni in gozdarski sektor. Sprememba PRP 2014–2020 je bila pripravljena na podlagi Predhodne ocene finančnih instrumentov (v nadaljevanju: Predhodna ocena FI), ki jo je v skladu z Uredbo 1303/2013/EU v letu 2015 izdelalo podjetje PwC svetovanje d.o.o.

Omenjena Predhodna ocena FI, ki je predpogoj za uvajanje FI v okviru PRP 2014–2020, je pokazala, da se subjekti, dejavni v kmetijstvu in na podeželju, soočajo z visokimi stroški financiranja in zahtevami glede ravni zavarovanja s premoženjem za pridobitev posojil pri finančnih institucijah, kar omejuje njihovo sposobnost nadaljnjega investiranja v razvoj in širitev dejavnosti. Zaradi tega so bile garancije (portfeljske ali individualne) opredeljene kot najprimernejši finančni instrument za te subjekte. Ti subjekti so lahko tako fizične osebe z registrirano dopolnilno dejavnostjo, nosilci kmetij kot tudi MSP in velika podjetja (v nadaljevanju: končni prejemnik sredstev).

Prednosti takega instrumenta so v zmanjšanju maksimalne ravni zavarovanja s premoženjem, ki jo od končnega prejemnika sredstev zahteva finančna institucija v postopku odobravanja posojila, v znižanju obrestnih mer, stroškov odobritve garancije in daljšega moratorija, ročnosti posojil itd. Smisel garancije namreč je, da finančni instituciji, ki odobrava posojila, krije znaten del tveganja, ki izhaja iz morebitnega nepoplačila posojila, zaradi česar je ta finančna institucija končnemu prejemniku sredstev pripravljena posojilo odobriti pod ugodnejšimi pogoji, to pa končnemu prejemniku sredstev prinaša tudi nižje stroške pri pridobivanju posojila. Garancija kot oblika finančnega instrumenta tako prispeva k izboljšanemu dostopu navedenih subjektov do virov financiranja in s tem naslavlja neoptimalne naložbene razmere na trgu. Pričakujemo, da bodo subjekti, dejavni na področju kmetijstva, živilske in lesno-predelovalne verige ter drugih gospodarskih dejavnosti na podeželju, preko lažjega dostopa do ustreznih virov financiranja lažje in hitreje vlagali v razvoj in širitev svoje dejavnosti, ustvarjanje novih delovnih mest in priložnosti za rast. 

In nenazadnje, pričakujemo, da bo uvedba finančnih instrumentov prispevala k večji ekonomski učinkovitosti in večji kakovosti podprtih projektov ter boljšemu izkoristku razpoložljivih sredstev PRP 2014–2020, in sicer predvsem zaradi multiplikativnega učinka ter možnosti ponovne uporabe sredstev (“revolving” učinka).

Garancije bodo uvedene v okviru podukrepa 4.2 - Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov, podukrepa 6.4 - Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti in v okviru podukrepa 8.6 - Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov.

Sprememba PRP 2014–2020 predstavlja eno izmed ključnih podlag za uvedbo finančnih instrumentov v Sloveniji. Po potrditvi spremembe PRP 2014–2020 na Evropski komisiji, sledi sprejem izvedbenega predpisa za izvajanje finančnih instrumentov na Vladi RS ter podpis sporazuma o financiranju z organom, ki bo izvajal finančne instrumente. Vzpostavitev celotnega sistema za izvajanje FI bo potekala v tem letu, lansiranje finančnih produktov na trg pa je predvideno za leto 2019.

V nadaljevanju seje so člani Odbora za spremljanje sprejeli mnenje glede meril za izbor operacij, ki se v manjšem delu spreminjajo v okviru ukrepa 3 - Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila, spremembe pa so tudi v okviru ukrepa 9 - Ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev, ki se bo v letošnjem letu prvič izvajal v okviru PRP 2014-2020.

Državna sekretarka je predstavila tudi napore Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja na področju izvajanja CLLD/LEADER, da se postopek potrjevanja vlog lokalnih akcijskih skupin pospeši. Organizirani so bili skupni sestanki s predstavniki LAS-ov, organizirane so bile delavnice, z namenom, da bi bile vloge bolje pripravljene, da bi bil lahko postopek obravnave vlog učinkovitejši. Predstavnik lokalnih akcijskih skupin je na to temo poudaril, da je opazen napredek, vendar pa bi bilo potrebno določene postopke še poenostaviti in narediti kontrolne postopke preglednejše.

Člani Odbora za spremljanje so predstavniki ministrstev in vladnih služb, ekonomskih in socialnih partnerjev, nevladnih organizacij, ki delujejo na področju razvoja podeželja, ter predstavniki lokalnih skupnosti. V Odboru za spremljanje so zastopani tudi organi in organizacije, zadolžene za varovanje okolja in enakost spolov. V letu 2018 sta bila v Odbor za spremljanje imenovana tudi predstavnika Ministrstva za javno upravo in Združenja društva ekoloških kmetov Slovenije. 

Glavne naloge Odbora za spremljanje programa razvoja podeželja so zlasti pregled izvajanja PRP 2014–2020 in napredka pri doseganju ciljev, potrjevanje letnih poročil, najmanj enkrat letno pa mora biti Odbor za spremljanje PRP 2014–2002 seznanjen z rezultati vrednotenj v okviru načrta vrednotenja.

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih