Program podeželja

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) je 13. 1. 2017 potekal strokovni posvet na temo biotske raznovrstnosti in kmetijstva. Glavni namen posveta je bil snovalcem kmetijskih in okoljskih politik predstaviti stanje biotske raznovrstnosti v Sloveniji in jim na osnovi najnovejših raziskav, ki jih izvajajo tudi na NIB-u, podati nekatere predloge za bolj učinkovito ohranjanje narave.  

Na posvetu je bilo izpostavljeno naslednje: 

  • pridelovanje hrane je dejavnost, ki ljudem omogoča preživetje. V svetovnem povprečju okoli 90 % hrane pridelamo! 
  • Biotska raznovrstnost ključno vpliva na pridelavo hrane in na kvaliteto življenja ljudi. Večina ekosistemskih storitev v kmetijski krajini, od opraševanja do biokontrole in nadzora nad širjenjem tujerodnih vrst je odvisnih od ugodnega stanja biotske raznovrstnosti. 
  • Z naraščajočimi potrebami po pridelavi hrane se bodo pritiski še povečali. 
  • Nadaljnji razvoj in blagostanje naše družbe bosta odvisna od tega, kako učinkovito bomo znali uskladiti pridelovanje hrane in ohranjanje biotske raznovrstnosti. 
Slovenija ima visoko stopnjo ohranjenosti biotske raznovrstnosti, kar potrjujejo številne tuje in domače študije. Raznovrstnost se kaže tudi v zelo visokem deležu ozemlja države, vključenega v omrežje Natura 2000. Območja Natura 2000 zajemajo 37,2 % površine Slovenije, od tega okoli 70 % predstavljajo gozdovi. Od negozdnih površin je v omrežju Natura 2000 približno 20 % kmetijskih zemljišč v uporabi. Kmetijstvo v območjih z visoko naravno vrednostjo ob ustreznih tehnoloških rešitvah lahko zagotavlja ustrezno raven biološke raznovrstnosti. Ekstenzivni načini gospodarjenja omogočajo ohranjanje pestrosti vrst in habitatov, s tem pa tudi enkratne krajine z bogato kulturno in naravno dediščino. Večina kmetijskih območij z visoko naravno vrednostjo je v zahodni in južni Sloveniji, pri čemer so v ospredju zlasti območja v gričevnatem, hribovskem in gorskem svetu. Kljub vsemu pa se na določenih območjih kaže poslabševanje stanja ohranjenosti habitatov in vrst, kar izhaja tudi iz poročila po Direktivi o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Direktiva Sveta 92/43/EGS) in Direktivi o ohranjanju prostoživečih ptic (Direktiva Sveta 79/409/EGS). To velja tudi za določene habitate in vrste, vezane na kmetijsko krajino. Ogrožena so zlasti ekstenzivna travišča na ožjih območjih znotraj Nature 2000, ki jih po eni strani ogroža intenzifikacija kmetijske rabe, po drugi strani pa zaraščanje. 
 

Izboljšanje stanja ohranjenosti habitatov, ki so v neugodnem ali slabem stanju, je zato ključnega pomena, če želimo obrniti negativni trend stanja ohranjenosti vrst, vezanih na te habitate. Zato se je Slovenija v strateških dokumentih zavzela za trajnostni model kmetijstva, ki bo poleg proizvodnje hrane lahko zagotavljal tudi javne dobrine. Na osnovi analize stanja in SWOT analize, opredeljenih potreb ter ob upoštevanju nacionalnih strateških dokumentov, ki opredeljujejo razvoj kmetijstva, živilstva in gozdarstva do leta 2020 je Slovenija v okviru PRP 2014–2020 opredelila 6 težišč ukrepanja med drugim tudi za zelo pomembno in finančno zelo močno težišče usmerjeno v »Spodbujanje kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na ohranjanje naravnih virov in prilagajanje na podnebne spremembe«. Prednostna naloga 4, ki je namenjena varovanju naravnih virov, je daleč najmočnejša prednostna naloga PRP 2014–2020, saj ji je namenjenih 52 % vseh sredstev tega programa.

Možni ukrepi na področju kmetijstva, ki lahko prispevajo k izboljšanju stanja na območjih Natura 2000, so poleg kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil še spodbujanje naložb, povezanih z ohranjanjem ustreznih oblik kmetijstva, razvojem dopolnilnih dejavnosti, sodelovanjem, ukrep LEADER itd. Ob tem pa je treba izpostaviti tudi pomen povečanja usposobljenosti kmetov, dostopnosti specializiranih svetovalnih storitev in učinkovitejšega prenosa znanja in inovacij v prakso, kar vse lahko prispeva k uspešnejšemu ohranjanju biotske raznovrstnosti in habitatov kmetijske krajine.

Podrobnosti v pripetem sporočilu za medije in zloženki.

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih