Program podeželja

Vlada RS je dne 29. 7. 2015 sprejela Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15; v nadaljevanju: Uredba). V veljavo je stopila dne 15. 8. 2015.

Zakon o kmetijstvu določa, da Vlada RS predpiše vrste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, njihove značilnosti, obseg in podrobnejše pogoje. Dopolnilne dejavnosti kmetijam omogočajo boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti, izkoriščenosti delovnih moči, izboljšanje dohodkovnega položaja kmetij in novih delovnih mest na podeželju.

V Uredbi so določene oblike povezave med osnovno kmetijsko pridelavo in dopolnilno dejavnostjo. Zahtevajo se minimalni deleži domačih pridelkov ali izdelkov pri predelavi ali porabi v turizmu na kmetiji. Potrošnikom se omogoča izbiro kmetijskih izdelkov, ki so narejeni iz surovin s slovenskih kmetij.

Dopolnilne dejavnosti opravlja več kot 4.800 slovenskih kmetij, ki imajo dovoljenja za opravljanje preko 15.000 vrst dopolnilnih dejavnosti (povprečno 3,2 dejavnosti na kmetijo).

Na kmetijah se lahko opravljajo naslednje skupine dopolnilnih dejavnosti:
- predelava primarnih kmetijskih pridelkov;
- turizem na kmetiji;
- predelava gozdnih lesnih sortimentov;
- prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij;
- vzreja in predelava vodnih organizmov;
- dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki;
- predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov;
- storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela;
- svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo;
- socialno-varstvene storitve.

Pomembne dopolnilne dejavnosti na kmetijah predstavljajo predelava primarnih kmetijskih pridelkov (preko 3.500 dopolnilnih dejavnosti), v katero spadajo peka kruha, predelava mleka, mesa, sadja in podobno. Kmetije predelajo svoje pridelke, s čimer lahko dosežejo dodano vrednost svojih pridelkov. Pri predelavi mora kmetija zagotoviti vsaj 50 % lastnih pridelkov, za boljšo izkoriščenost svojih proizvodnih zmogljivosti, pa lahko dokupijo do 50 % pridelkov z drugih kmetij.

V okviru dopolnilnih dejavnosti so pomembne dejavnosti, povezane s turizmom: turistična kmetija z nastanitvijo, izletniška kmetija, vinotoč, osmica ter turizem na kmetiji, ki ni gostinska dejavnost (preko 2.100 teh dejavnosti). Za opravljanje dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji mora kmetija zagotoviti najmanj 50 % vrednosti lastnih pridelkov. Do 25 % vrednosti ponudbe lahko kmetija zagotovi z dokupom z drugih slovenskih kmetij, do 25 % vrednosti ponudbe pa se lahko dokupi v prosti prodaji. Za informiranost potrošnikov mora biti na vidnem mestu označeno poreklo surovin.

Uredba prinaša pomembne administrativne poenostavitve za kmete. Ukinja se vodenje posebnih evidenc za opravljanje dopolnilnih dejavnosti. Zahtevani deleži surovin se bodo ugotavljali na podlagi prejetih računov ali z drugimi dokazili, ki vsebujejo potrebne podatke, ki jih kmetije že vodijo na podlagi drugih zahtev.

Novost v tej uredbi so dejavnosti s področja celodnevnega in dnevnega varstva odraslih in starejših na kmetijah. Na kmetiji se bo izvajal le del dejavnosti - prebivanje, hrana. Zdravstvena oskrba pa se bo izvajala v okviru javne mreže. Starejši s podeželja, kjer je slabša pokritost javne mreže in so bolj navezani na domači kraj, se bodo lahko odločili za nastanitev na bližnji kmetiji namesto v domu za ostarele.

Dopolnilne dejavnosti na kmetiji vključujejo tudi dejavnosti, ki se tradicionalno opravljajo na kmetijah in se prenašajo iz roda v rod. S tem so se ta znanja ohranila na kmetijah in prispevajo k bogatitvi ponudbe s slovenskega podeželja, saj so pridelki in izdelki narejeni na tradicionalni način.

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih