Program podeželja

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pospešeno pripravljamo spremembo Programa razvoja podeželja 2014–2020, da bomo lahko slovenskemu kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu omogočili lažjo izvedbo investicij in omogočili nadaljevanje razvojnega ciklusa

 

2015 05 17 19.44.46

Ukrepi, povezani z zajezitvijo epidemije virusa COVID-19, so povzročili motnje v delovanju notranjega trga EU in negativno vplivali na gospodarstvo v državah članicah EU. Pod izrazitim pritiskom sta se znašla tudi kmetijski in agro-živilski sektor zaradi omejitev pretoka blaga, storitev in delovne sile v času pričetka rastne sezone, zajezitvenih ukrepov, ki so bili uvedeni na nacionalni ravni, in so povezani z omejitvami gibanja ljudi, zaustavitvijo proizvodnje in dobav ter izrazito moteno oskrbo z repromaterialom, dobavo živih živali, opremo itd. Zelo okrnjena je bila tudi možnost dajanja proizvodov na trg, poleg tega pa je bilo zaradi prekinitve dobavnih tokov moteno tudi delovanje akterjev vertikalno po agro-živilski verigi.

Na določenih segmentih v kmetijstvu se tako že kaže (verjetno pa se bo še resneje kazalo v primeru daljšega vztrajanja zajezitvenih ukrepov) neusklajenost ponudbe in povpraševanja. Tako se npr. soočamo s presežki mleka in govejega mesa, po drugi strani pa s predvidenim pomanjkanjem sadja in zelenjave, žit ter prašičjega mesa.
Zaradi predvidenih motenj v delovanju sektorja kot posledice epidemije smo v tako imenovani protikorona pakete (PKP) uvrstili številne ukrepe pomoči kmetijsko-živilskemu sektorju. Zelo pomembna podpora pri naslavljanju motenj v delovanju notranjega trga pa na MKGP pripravljamo tudi spremembo PRP 2014–2020.

Da bi okrepili konkurenčnost, produktivnost in odpornost slovenskega kmetijstva ter tako spodbudili delovanje celotne agro-živilske verige, smo se na MKGP odločili, da bomo bolj ciljno podprli določene tipe investicij, ki so v teh razmerah ključne za zagotovitev nemotene oskrbe s hrano. To so npr. investicije v rastlinsko pridelavo in odpornost pridelave (npr. rastlinjaki za pridelavo zelenjave, namakalni sistemi), investicije v skupne skladiščne kapacitete, skupne zbirne centre, pakirne linije, investicije v živinorejsko proizvodnjo, ki se usmerja v zagotavljanje dobrobiti živali ter v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Te investicije so pomembne ne le na kratek rok, temveč predvsem z vidika soočenja s posledicami te epidemije, ki jih bo čutiti bistveno dlje časa.

Predlogi sprememb Programa razvoja podeželja 2014–2020 so tako usmerjene v zagon novih investicij na področju postavitve rastlinjakov, zasebnih namakalnih sistemov in ureditev trajnih nasadov, kjer nameravamo stopnje podpore iz dosedanjih 70-75 % dvigniti na maksimalnih 90 %.

Prav tako bomo skušali dvigniti stopnje podpore v prilagoditev kmetovanja na gorskih OMD območjih na maksimalnih 90 %. V sklop teh naložb so zajete naložbe v nakup specialne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na strmih terenih, ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi, izvedba agromelioracij, ureditev hlevov ter zaščita čebeljih panjev pred medvedi, ureditev trajnih nasadov, ureditev cestnih, vodnih oziroma vodovodnih ter energetskih priključkov do javne infrastrukture, ureditev zasebnih namakalnih sistemov na gorskih območjih ter nakup namakalne opreme. Dodati nameravamo nov sklop skupinskih naložb za kmetijske proizvode (zbirni centri, skladišča, hladilnice, pakirne linije in pripadajoča oprema). Na ta način bodo lahko izvedeni ciljno usmerjeni razpisi za tovrstne skupinske naložbe, na katere bodo zraven skupin in organizacije proizvajalcev lahko kandidirale tudi zadruge.

Zvišujemo stopnjo podpore pri predelavi v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji – do največ 50 %, kjer se zraven dodatnih % povišanja za OMD, ekološko kmetovanje, mladi prevzemnik, problemska območja itn. doda nova alineja: 15 % za naslednje upravičence: gorske kmetije, predelava zelenjave, žita, mesa, mleka in sadja.
Spodbujali bomo tudi dolgoročne odnose med domačimi proizvajalci (kmeti), živilsko-predelovalno industrijo ter trgovskimi sistemi (spremeniti nameravamo merila na podukrepu 4.2 – prednost v točkovanju bodo imeli tisti upravičenci, ki bodo imeli pogodbe z domačimi pridelovalci, z domačo živilsko-predelovalno industrijo - ta pa z domačimi trgovci – zaradi spodbujanja kratkih dobavnih verig).

Uveljavitev navedenih načrtovanih sprememb je odvisna od dokončne priprave spremembe PRP 2014–2020 in potrditve s strani Evropske komisije.

Naj pri tem še opozorimo, da je iz naslova PRP 2014–2020 trenutno odprtih pet javnih razpisov v skupni višini 18,7 mio EUR.

 

Fotografija: Biodinamična kmetija Černelič, Nasad jagod v rastlinjaku

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih