Program podeželja

 

 IMG 2505 avtor KlavdijaKancler

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v javno razpravo posredovalo predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (PRP 2014–2020). Javnost lahko svoje pripombe in predloge na predlog tega predpisa poda do vključno 6. 12. 2019.

Omenjena uredba se spreminja in dopolnjuje predvsem zaradi spremembe PRP 2014–2020, in sicer gre za:

  • prerazporeditve sredstev znotraj in med posameznimi podukrepi;
  • v okviru podukrepa 4.1 - Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva se:

– dodaja sofinanciranje naložb v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah v okviru naložb v prilagoditev kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam;

– uvaja sofinanciranje naložb v ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi na območjih pojavljanja medveda in volka;

– uvaja sofinanciranje naložb v nakup in postavitev ograj oziroma obor za zaščito prašičev pred divjadjo;

  • uvedbo nove vrste podpore (nepovratna sredstva) v okviru podukrepa 6.4 - Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti.

Poleg omenjenega se s predlaganimi spremembami in dopolnitvami uredbe uvaja v celoti elektronski vnos vlog na javni razpis in zahtevkov za izplačilo sredstev. Nekatere spremembe se uvajajo zaradi približevanja koncu tega programskega obdobja oziroma gre za spremembe in dopolnitve tehnične narave, katerih cilj je povečati jasnost besedila in odpraviti pomanjkljivosti, ugotovljene pri administrativni obravnavi vlog, ki so že bile obravnavane na podlagi že objavljenih javnih razpisov.

 

Prosimo vas, da vaše pripombe, predloge ali dopolnitve pošljete na naslov gp.mkgp@gov.si najpozneje do petka, 6. 12. 2019.

Predlog predpisa je dostopen na spletni strani e-demokracije...

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

 

Primeri dobrih praks by Z. Hardi 20102. dan05 dezman MG 1378

 

MKGP je pripravilo predlog Uredbe o spremembah Uredbe o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 - 2020 v letu 2019.

S predlagano spremembo uredbe se rok za izvedbo usposabljanj za ukrep DŽ podaljša s 15. 12. 2019 na 25. 2. 2020. Datum, na katerega Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za namen upravnega pregleda prevzame podatke iz evidence o izobraževanju in usposabljanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja, pa se spremeni s 15. 1. 2020 na 17. 3. 2020. S podaljšanjem roka se izvajalcem usposabljanj, izbranim v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, omogoči izvedba usposabljanj za vse upravičence iz ukrepa DŽ.

Prosimo vas, da vaše pripombe, predloge ali dopolnitve, pošljite na naslov gp.mkgp@gov.si najpozneje do ponedeljka, 18. 11. 2019.

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

jelovo bukov ElizabetaHabic

Foto: Jelovo-bukovi gozdovi, avtor: Elizabeta Habič.

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo danes v Uradnem listu objavilo dva javna razpisa za ukrep 16 Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, ki sta namenjena izvedbi projektov sodelovanja na področju gozdarstva.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z javnima razpisoma daje močno spodbudo krepitvi sodelovanja znotraj gozdarskega sektorja ter med gozdarstvom in drugimi sektorji. Potencial ukrepa Sodelovanje je namreč v spodbujanju mnogovrstnega sodelovanja na najrazličnejših področjih ter v povezovanju, ki je nujno potrebno za hitrejši razvoj gozdarstva in tudi širšega podeželja.

Ključno pri tem pa je, da bodo projekti stremeli k jasnemu in praktičnemu rezultatu, ki bo sodelujočim kmetijam in ostalim akterjem prinesel konkretne rešitve v smeri razvoja novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij z namenom doseganja večje produktivnosti in obenem trajnosti na področju gozdarstva. Pripomogli naj bi tudi k zmanjševanju negativnih vplivov gozdarstva na okolje, zlasti na področju biotske raznovrstnosti ter blažitve oziroma prilagajanja na podnebne spremembe. Cilji so torej jasni, poti do teh ciljev pa stvar odločitev članov partnerstva. V središču vsega mora biti kmetija oziroma kmetijsko gospodarstvo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na podlagi sklepa Evropske komisije o združljivosti sheme pomoči »Pomoč za sodelovanje v gozdarskem sektorju PRP 2014–2020« z notranjim trgom pridobilo podlago za dodeljevanje podpor na podlagi Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje 2014–2020 za projekte sodelovanja, ki se nanašajo izključno na gozdarstvo. S tem je dana večja možnost različnim upravičencem za izvedbo projektov izključno na področju gozdarstva, pri katerih bi sicer le-ti zaradi omejitve dodeljevanja pomoči po pravilu de minimis sodelovali v manjši meri.

Podukrep 16.2 Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij je namenjen izvedbi pilotnih projektov in projektov EIP s ciljem razvoja novih oziroma izboljšanih proizvodov, praks, procesov ali tehnologij izključno na področju gozdarstva, prenosu znanj v prakso ter razširjanju rezultatov projekta. Za ta namen je razpisanih 1,55 milijona evrov nepovratnih sredstev, od tega 150.000 evrov za pilotne projekte in 1,4 milijona evrov za projekte EIP.

Za izvedbo pilotnega projekta se na posamezno vlogo na javni razpis lahko dodeli podpora, ki znaša od 15.000 do vključno 75.000 evrov. Za izvedbo projekta EIP se na posamezno vlogo na javni razpis lahko dodeli podpora, ki znaša od 75.000 do vključno 350.000 evrov.

Podukrep 16.5 Okolje in podnebne spremembe je namenjen izvedbi pilotnih projektov in projektov EIP s ciljem razvoja rešitev, ki so namenjene zmanjšanju negativnih vplivov gozdarstva na okolje, izvajanju skupnih pristopov na področju gozdarstva za varstvo biotske raznovrstnosti ali zmanjšanju ali blažitvi oziroma prilagajanju na podnebne spremembe v gozdarstvu, prenosu znanj v prakso in razširjanju rezultatov projekta. Za ta namen je razpisanih 590.000 evrov nepovratnih sredstev, od tega 90.000 evrov za pilotne projekte in pol milijona evrov za projekte EIP.

Za izvedbo pilotnega projekta se na posamezno vlogo na javni razpis lahko dodeli podpora, ki znaša od 5.000 do vključno 45.000 evrov. Za izvedbo projekta EIP se na posamezno vlogo na javni razpis lahko dodeli podpora, ki znaša od 45.000 do vključno 250.000 evrov.

Ključni pogoji ob vložitvi vloge na oba javna razpisa:

- na podlagi sklenjene pogodbe o medsebojnem sodelovanju vzpostavljeno partnerstvo,

- za izvedbo pilotnih projektov je treba vzpostaviti partnerstvo, ki ga sestavljata najmanj dva člana,

- za izvedbo projektov EIP je treba vzpostaviti partnerstvo, ki ga sestavljajo najmanj trije člani,

- projekt, v katerem partnerstvo opredeli predvidene cilje, rezultate, aktivnosti in stroške,

- pilotni projekti so projekti manjšega obsega in lahko trajajo 12, 24 ali 36 mesecev od datuma izdaje odločbe o dodelitvi sredstev,

- projekti EIP so projekti večjega obsega in trajajo 36 mesecev od datuma izdaje odločbe o dodelitvi sredstev,

- javna podpora na posamezno vlogo znaša do 100 odstotkov upravičenih stroškov projekta.

Upravičenci lahko vlogo na oba javna razpisa v elektronski sistem vložijo od 2. 12. 2019 do 28. 2. 2020 do polnoči.

Oba objavljena javna razpisa potencialnim upravičencem omogočata pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna Republike Slovenije.

Vse nadaljnje in podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točk PRP.

 

RAZPISNA DOKUMENTACIJA: 

3. javni razpis za podukrep 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij na področju gozdarstva

3. javni razpis za podukrep 16.5 Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam na področju gozdarstva

 

 

 

Ključne besede: gozdarstvo, Program razvoja podeželja, PRP 2014-2020, sodelovanje, ukrep M16, EIP

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

Iva Krapež 4

Foto: Foto natečaj Moje podeželje, avtor: Iva Krapež

 

MKGP je po zadnji, to je sedmi spremembi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, pripravilo nov okvirni terminski načrt objave javnih razpisov. Do sedaj (stanje na dan 30. 9. 2019) je bilo iz naslova Programa razvoja podeželja 2014–2020 razpisanih 55 javnih razpisov. V okviru izvajanja PRP 2014–2020 je bilo odobrenih 70,0 % ter izplačanih 49,6 % sredstev, kar znaša 549,1 milijonov evrov, ki so jih prejeli upravičenci. Do konca leta 2020 bo tako iz naslova Programa razvoja podeželja 2014-2020 objavljenih še 20 javnih razpisov.

Iz naslova podukrepa 3.1 – Podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti bosta objavljena še dva javna razpisa, iz naslova podukrepa 4.1 – Podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva 5 javnih razpisov, za podukrep 4.2 - Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov je predviden en javni razpis in za podukrep 4.3 - Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva en javni razpis. Nadalje je konec letošnjega leta predviden še en javni razpis za majhne kmetije, januarja 2020 pa v tem programskem obdobju še zadnji javni razpis za mlade kmete prevzemnike. Januarja 2020 je za podukrep 8.6 predviden še en javni razpis za nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa. V okviru ukrepa 16 – Sodelovanje so predvideni še štirje javni razpisi, in sicer za podukrepe 16.2, 16.4 in 16.5. Iz naslova ukrepa LEADER (ukrep 19) je decembra letos predviden še en javni razpis, in sicer za podukrep 19.3.

Posebej izpostavljamo, da bomo objavili tudi težko pričakovana javna razpisa, in sicer predvidoma decembra letos za izgradnjo širokopasovne infrastrukture (podukrep 7.3), predvidoma marca 2020 pa prvi javni razpis za podukrep 6.4 - Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, v okviru katerega se na novo uvajajo tudi nepovratna sredstva.

Ob tej priložnosti MKGP poziva potencialne upravičence, da pravočasno pripravijo potrebne dokumente in soglasja kot so na primer poslovni načrti, okoljevarstvena soglasja, gradbena dovoljenja ipd.

Predvideni termini objav javnih razpisov za ukrepe/podukrepe PRP 2014 – 2020 so zgolj informativne narave in se lahko spreminjajo.

Vse nadaljnje in podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točk PRP.

 

Okvirni terminski načrt objave javnih razpisov PRP ...

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Vsi ekološki pridelovalci oziroma predelovalci, ki želite pridobiti finančno podporo za leto 2020 v okviru Programa razvoja podeželja za ukrep »Ekološko kmetovanje«, se morate prijaviti oziroma obnoviti prijavo v kontrolo ekološkega kmetovanja najpozneje do 31. decembra 2019, in sicer pri eni izmed pooblaščenih organizacij za kontrolo in certificiranje kmetijskih pridelkov ali živil.

 

Slovenija podpira ekološko kmetovanje preko ukrepa Ekološko kmetovanje v okviru PRP 2014-2020.

 

EKO logo

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo predlog Uredbe o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 v letu 2020, ki določa ukrep dobrobit živali (v nadaljevanju: ukrep DŽ), in predstavlja podlago za nadaljevanje izvajanja ukrepa DŽ, ki ga izvajamo že od leta 2014. Uredba opredeljuje vsebino in izvedbo ukrepa DŽ z določitvijo vstopnih pogojev, upravičencev, trajanja obveznosti, operacij in nabora možnih zahtev ter pogojev za izpolnjevanje le-teh znotraj posamezne operacije, načina izračunavanja plačil in višine plačil ter podrobnejših izvedbenih pravil v zvezi s kontrolami, sistemom zmanjšanja plačil in izključitev itd. Tudi v letu 2020 se bo ukrep DŽ izvajal v treh operacijah, in sicer za prašiče, govedo in drobnico.

Prosimo vas, da vaše pripombe, predloge ali dopolnitve, pošljite na naslov gp.mkgp@gov.si najpozneje do ponedeljka, 4. 11. 2019.

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

V Halozah se je zaključilo 5. srečanje slovenskega podeželskega parlamenta, na katerem je skupno 360 udeležencev iz 13 evropskih držav v dveh dneh razpravljalo o izzivih slovenskega podeželja, skupni kmetijski politiki po letu 2020 in pripravi strateškega načrta za novo programsko obdobje. Na današnjem plenarnem zasedanju, ki so se ga udeležili tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, predsednik državnega zbora mag. Dejan Židan in generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo dr. Darja Majkovič, so na treh panelih predstavili zaključke včerajšnjih devetih delavnic.

Udeležence plenarne razprave so uvodoma pozdravili predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, mag. Dejan Židan, ministrica, dr. Aleksandra Pivec, direktorica za razvoj podeželja na Evropski komisiji, Silvia Michelini, in sopredsednik Evropskega podeželskega parlamenta in član Društva za razvoj slovenskega podeželja, Goran Šoster.

Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, mag. Dejan Židan, je opozoril predvsem na problematiko okoljsko-podnebnih sprememb in pomen samooskrbe. »Pričakovanja družbe na področju kmetijstva in pridelave hrane so velika, še zlasti v luči spopadanja z okoljsko-podnebnimi spremembami. Glavna naloga kmetijstva je zagotavljanje prehranske varnosti, zato moramo kmetijsko proizvodnjo ohraniti. Spremembe so nedvomno potrebne, a ideje, da naj v Sloveniji ne bi bilo proizvodnje hrane, so nevarne.« O okoljsko-podnebnih spremembah bodo razpravljali tudi prihodnji mesec v Državnem zboru.

Ministrica Pivec je izpostavila, da podeželje obsega kar 80 % slovenskega ozemlja, a zavedanje o njegovem pomenu v slovenski družbi ni zadostno. »Dogodki, kot je podeželski parlament, so zato zelo dragoceni, saj po eni strani pripomorejo k dvigu zavedanja med širšo javnostjo, po drugi pa so priložnost za sodelovanje med stroko in kmeti.«

To sodelovanje je še zlasti pomembno v obdobju oblikovanja skupne kmetijske politike po letu 2020. »Eden naših glavnih ciljev je, da kmetom v teh zahtevnih časih povrnemo ugled in jim zagotovimo ustrezne pogoje za delo in preživetje. Ker se bodo evropska sredstva v prihodnje zmanjševala, mora kmetijstvo postati bolj odporno – ne samo v finančnem smislu, temveč tudi v luči podnebnih sprememb, katerih posledice čutijo tudi slovenski kmetje. Prihodnost slovenskega kmetijstva mora temeljiti na znanju, kreativnosti, podjetništvu in povezovanju.«

Ministrica je nadalje poudarila, da so se priprave nove strategije razvoja slovenskega kmetijstva, ki bo sledila reformi skupne kmetijske politike, na ministrstvu lotili z izredno resnostjo. »Reformo SKP in z njo povezan strateški načrt pripravljamo v tesnem sodelovanju s strokovnjaki, socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami. Zato me zelo veseli, da je skupna kmetijska politika po 2020 tudi glavna tema tokratnega podeželskega parlamenta, saj je to odlična platforma za vključitev vseh zainteresiranih v aktualno razpravo.«

Po besedah Silvie Michelini z Generalnega direktorata Evropske komisije za kmetijstvo so podeželski parlamenti dragocen forum za prikaz prednosti podeželskih območij,  pa tudi prostor za izmenjavo idej o tem, kako se spoprijeti z izzivi, s katerimi se danes sooča evropsko podeželje. »Slovenski podeželski parlament je pri tem še posebej uspešen.«

Sopredsednik Evropskega podeželskega parlamenta, Goran Šoster, je poudaril, da so podeželski parlamenti po Evropi pomembni ne samo z vsebinskega, temveč tudi metodološkega vidika. »Predvsem pa bi želel izpostaviti posebnost slovenskega podeželskega parlamenta z vidika povezovanja politike in civilne družbe. Nekateri nacionalni podeželski parlamenti po Evropi imajo težave, kako biti slišan v politiki, v Sloveniji pa ima Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posluh za mnenje civilne družbe in dejavno sodeluje pri pripravi in sooblikovanju vsebin.«

Na prvi panelni razpravi, na kateri je sodeloval predsednik DZ mag. Dejan Židan, so predstavili zaključke delavnic o biotski raznovrstnosti, podnebnih spremembah in učinkovitem upravljanju naravnih virov ter kakovosti hrane, zdravja in dobrobiti živali.

Rezultate delavnic o socialni vključenosti in lokalnem razvoju na podeželskih območjih, mladih in novih kmetih ter verigah vrednosti so predstavili na drugi panelni razpravi z gostjo generalno direktorico Darjo Majkovič.

Ministrica Aleksandra Pivec je bila gostja zadnje panelne razprave, na kateri so povzeli zaključke delavnic o podpori vzdržnim dohodkom kmetij, krepitvi tržne usmerjenosti in povečanju konkurenčnosti ter prenosu znanja, inovacij in digitalizaciji v kmetijstvu.

Ob koncu zasedanja se je Goran Šoster zahvalil vsem udeležencem za dragocen prispevek in poudaril, da je podeželski parlament odličen primer sodelovanja, ministrica Pivec pa je pohvalila vključenost velikega števila mladih udeležencev in se jim zahvalila za konstruktiven pristop. Zagotovila je, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaključke delavnic in plenarne razprave uporabilo pri pripravi strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2021-2027.

 

Podeželski parlament so na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja soorganizirali partnerji Mreže za podeželje v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter lokalnima partnerjema LAS Haloze in Občino Majšperk. Na njem so sodelovali predstavniki lokalnih akcijskih skupin, nevladnih organizacij, javne uprave, svetovalnih institucij ter kmetje in podjetniki.

Prvi nacionalni podeželski parlament se je odvil na Švedskem leta 1989, sledile pa so  ustanovitve nacionalnih podeželskih parlamentov v številnih državah EU, od leta 2011 tudi v Sloveniji. Leta 2013 je bil vzpostavljen tudi evropski podeželski parlament, njegovo četrto zasedanje bo novembra v Španiji.

 

 

Ključne besede: javna razprava, skupna kmetijska politika, SKP, program razvoja podeželja, razvoj podeželja, kmetijstvo, gozdarstvo, kmeti, Mreža za podeželje

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Danes se je začel 5. Slovenski podeželski parlament (SPP), ki ga na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja organizira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s partnerji Mreže za podeželje ter lokalnima partnerjema LAS Haloze in Občino Majšperk. Okoli 200 udeležencev iz Slovenije in tujine je danes razpravljalo o izzivih slovenskega podeželja in Skupne kmetijske politike po letu 2020. Na zaključku prvega dne SPP je potekala slovesna razglasitev najuspešnejšega podeželskega območja 2019, ki bo tudi slovenski predstavnik za Evropsko nagrado za razvoj podeželja 2020 ter inovativnega novega pristopnika za leto 2018 (v okviru projekta NEWBIE). Priznanja je podelila ministrica dr. Aleksandra Pivec; naslov najuspešnejša podeželska skupnost Slovenije 2019 je prejela Občina Brda, naslov najbolj inovativni novi pristopnik v letu 2018 biodinamična kmetija Zlate Misli družine Turinek.

 

»Podeželski parlamenti prispevajo k participativni demokraciji«

Rdeča nit letošnjega podeželskega parlamenta je Skupna kmetijska politika po 2020 in priprava Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2021–2020. Slovenija se nahaja v pomembnem obdobju priprave programskega dokumenta, ki bo podlaga za črpanje evropskih sredstev.

Prvi dan 5. SPP je potekal v okviru devetih delavnic, ki so bile razkropljene po razgibanih Halozah, da so lahko udeleženci dobro začutili utrip ter izzive podeželja. Vsebinski zaključki današnjih poročil bodo predstavljeni jutri, 9. 10. 2019, v okviru plenarnih razprav v Majšperku. Jutri se bo dogodka poleg ministrice dr. Aleksandre Pivec udeležil tudi predsednik DZ RS mag. Dejan Židan, sodelovala bosta na panelnih razpravah.

Ob zaključku današnjega prvega dne 5. SPP je potekala slovesna razglasitev najuspešnejšega podeželskega območja 2019, ki bo tudi slovenski predstavnik za Evropsko nagrado za razvoj podeželja 2020 ter inovativnega novega pristopnika za leto 2018 (v okviru projekta NEWBIE). Priznanja je podelila ministrica dr. Aleksandra Pivec.

Slovesnost so zaznamovali tudi haloški griči in doline, zbrane pa je v imenu Haloz nagovorila dr. Darinka Fakin, Županja Občine Majšperk, v imenu organizatorjev pa Aleš Zidar, predsednik Društva za razvoj Slovenskega podeželja. Skozi prireditev smo prikazali običaj varovanja klopotca, ki nas hkrati opozarja na dolžnost vseh nas za varujemo svoje podeželje.

 

Informacije o priznanjih

Društvo za razvoj slovenskega podeželja je v mesecu juliju razpisalo natečaj za slovenske podeželske skupnosti (vas, skupina vasi, občina, skupina občin ...), na katerem bi izbrali slovenskega kandidata za 16. natečaj za Evropsko nagrado za razvoj podeželja za leto 2020. To nagrado že dolga leta podeljuje Evropsko združenje za razvoj in obnovo vasi, v katerega je vključenih kar 35 regij oziroma držav (regije južne Nemčije, dežele Avstrije, dežele severne Italije, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška, Slovenija).

1. Najuspešnejša podeželska skupnost Slovenije 2019

Namen tako slovenskega kot evropskega natečaja je predstaviti tista podeželska okolja, ki s svojim delom posebej izstopajo in jih lahko postavimo kot zgled drugim. Na natečaj so se kot udeleženci lahko prijavile vas, podeželska občina ali medobčinska mreža (iz dveh ali več podeželskih občin), kjer pa število prebivalcev ni smelo presegati 20.000 ljudi.

Geslo »Lokalni odgovori na globalne izzive« v sebi nosi sporočilo, da je vsak kraj, tudi še tako majhen, danes vpet v silnice razvoja na različnih ravneh (regionalni, državni, mednarodni), če ne drugače preko nevarnosti s katerimi se soočamo, pa tudi možnostim, ki se nam ponujajo. Za naziv sta potegovali dve vlogi. Strokovna komisija, ki jo sestavlja 9 članov: MKGP (Alina Cunk Perklič, Janja Kokolj-Prošek), predstavniki DRSP (Aleš Zidar, dr. Marija Markeš, mag. Mojca Metličar, mag. Vesna Erhart), zunanji strokovnjaki (dr. Marko Koščak, Fakulteta za turizem Brežice, Univerza v Mariboru, dr. Luka Juvančič, Biotehnična fakulteta, Oddelek za zootehniko, dr. Mojca Golobič, Biotehnična fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo,) so izbrali nacionalnega "zmagovalca" oziroma občino, katere vloga se bo posredovala na evropski natečaj. Rezultati evropskega natečaja bodo znani v drugi polovici 2020.

Občina Brda – Najuspešnejša podeželska skupnost Slovenije 2019

Občina Brda je v procesu celovitega razvoja podeželja dosegla izjemne rezultate na področju krepitve okolju prijaznega kmetovanja z izjemnim občutkom za kulturno krajino, prizadevanjem za odgovorno ravnanje z naravnimi viri, s skrbjo za trajnostno mobilnost občanov in obiskovalcev, s prepletom delovnih mest v kmetijstvu, vinarstvu, gostinstvu in turizmu ter skladnim prostorskim načrtovanjem z občutkom za dediščino ob hkratnem nastajanju novega, kar vse vodi v krepitev identitete in samozavesti prebivalcev. Ta se kaže v angažiranosti prebivalcev za skupne ideje in skupno dobro ter tudi v skrbi za vse generacije prebivalcev od vrtca do starostnikov. Če je globalni izziv piti dobro vino, imajo Brici odločen lokalni odgovor od skrbnega dela v vinogradu do vrhunske ponudbe v domačem kraju, kakor tudi na svetovnih trgih, s čimer krepijo ekonomijo lokalnih prebivalcev.

 

2. Najbolj inovativni novi pristopnik v letu 2018

Druga nagrada, ki je bila podeljena danes, je nagrada za najbolj inovativnega novega pristopnika v letu 2018. Novi pristopnik je vsakdo, ki se povsem na novo vključi v kmetijsko dejavnost (torej novinec), ali se vključi v obstoječo kmetijo (kot naslednik) ter vzpostavi inovativni poslovni model. S to nagrado v devetih partnerskih evropskih državah javno podeljujemo priznanje novim pristopnikom v kmetijstvo. Nagrado jim podeljuje Evropska komisija v sklopu projekta NEWBIE (gre za Mrežo novih pristopnikov: poslovnih modelov za inovacije, podjetništvo in prožnost v evropskem kmetijstvu), ki v okviru programa Obzorje 2020 poteka od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2021.

Komisija, ki jo sestavlja deset članov (tj. predstavnikov različnih ustanov: Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijskega inštituta Slovenije, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Zveze slovenske podeželske mladine, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Društva za razvoj slovenskega podeželja, Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije in kmetov - predstavnikov novih pristopnikov), je izbirala med prijavljenimi kandidati in kandidatkami na podlagi njihove vloge. Komisija je vloge skrbno preučila in na svoji seji potrdila, da je prejemnica »Nagrade NEWBIE za leto 2018« biodinamična kmetija Turinek – Zlate misli.

Nagrado NEWBIE« bodo podeljevali tudi za leti 2019 in 2020. Razpis za leto 2019 bo odprt od 15. 10. do 31. 12. 2019. Slovenski nagrajenci bodo imeli priložnost svoje inovativne pristope primerjati tudi z drugimi dobrimi praksami evropskih kmetov tudi v sklopu mednarodne konference NEWBIE, ki bo februarja 2020 v Ljubljani.

Biodinamična kmetija Turinek - najbolj inovativni novi pristopnik v letu 2018

Gre za kmetijo, ki predstavlja zaokroženo gospodarsko enoto, od pridelave do predelave in trženja. Prav slednje izvaja na zelo izviren, inovativen način, ki vključuje tudi skupinski pristop. Spekter načinov prenosa znanj je zelo širok, saj vključuje tako prenos praks kot tudi izobraževanja, izvedbo delavnic, mednarodne konference in izmenjavo prostovoljcev. Načrti za prihodnost vključujejo trajnostni razvoj, so optimistični, predvsem pa usmerjeni v prava in najbolj pereča področja. Želijo si okrepiti prožnost tako na pridelovalnem kot tudi prodajnem področju.

Biodinamični kmetiji Turinek je omogočeno koriščenje »Nagrade NEWBIE« v najvišji skupni vrednosti do 1.500 EUR bruto v skladu s potrebami kmetije, in sicer za snemanje predstavitvenega videa in za financiranje lastnega izobraževanja.

MKGP 5. Slovenski podeželski parlament soorganizira na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja s partnerji Mreže za podeželje. Gostitelja dogodka sta Občina Majšperk in Lokalna akcijska skupina Haloze. Jutri – 2. dan - bo SPP potekal v Majšperku, kjer bodo predstavljeni zaključki današnji delavnic v okviru treh panelov – na njih sodelujejo predsednik DZ RS mag. Dejan Židan, ministrica dr. Aleksandra Pivec in generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP dr. Darja Majkovič.

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo danes v Uradnem listu Republike Slovenije objavilo peti javni razpis v okviru podukrepa 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Razpisanih bo 15 mio evrov nepovratnih sredstev iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

Upravičenci pri tem podukrepu so mladi kmetje, ki so stari od 18 do 40 let, imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo. Predmet javnega razpisa je podpora mladim kmetom za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Pogoj za izplačilo vseh sredstev je izpolnjevanje predpisanih obveznosti in izpolnitev vseh razvojnih ciljev iz poslovnega načrta, ki ga mora mladi kmet priložiti vlogi na javni razpis. V poslovnem načrtu mladi kmet prikaže gospodarski razvoj kmetijskega gospodarstva in prispevek k horizontalnim ciljem (okolju, inovacijam ali prilagajanju na podnebne spremembe). Prav tako navede mejnike in razvojne cilje, ki se glasijo na kmetijsko dejavnost ali dopolnilne dejavnosti, katerih končni proizvod je proizvod iz priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Javni razpis je razdeljen na dva sklopa:

Pri sklopu A znesek podpore znaša 45.000 evrov na upravičenca. Na tem sklopu lahko kandidirajo:

- mladi kmet, če je na prevzetem kmetijskem gospodarstvu vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti ali v poslovnem načrtu predvidi vključitev v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na prevzetem kmetijskem gospodarstvu,

- samostojni podjetnik posameznik,

- družba z enim družbenikom.

Pri sklopu B znaša znesek podpore 18.600 evrov na upravičenca. Na tem sklopu lahko kandidira mladi kmet, če ta na prevzetem kmetijskem gospodarstvu ni vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, niti tega ne predvideva v poslovnem načrtu.

Podpora iz obeh sklopov se izplača v dveh obrokih, in sicer:

- prvi obrok v višini 70 % dodeljenih sredstev in

- drugi obrok v višini do 30 % dodeljenih sredstev.

Javni razpis je pripravljen na podlagi Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete (Uradni list RS, št. 55/15, 38/16, 84/16, 19/17, 66/18 in 50/19).

Vložitev vloge na javni razpis preko elektronskega sistema Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo potekala od 28. oktobra do vključno 6. decembra 2019.

Vse nadaljnje in podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točke ARSKTRP in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

 

Razpisna dokumentacija

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

V okviru projekta LIFE DINALP BEAR so na Zavodu za gozdove Slovenije oblikovali spletno stran “Varna paša” (https://www.varna-pasa.si/). Namen strani je ozaveščanje o zavarovanih živalskih vrstah, ki lahko na človekovem premoženju povzročajo škodo, o interakcijah med človekom in zavarovanimi vrstami, predvsem pa o načinih in pomenu zaščite človekovega premoženja pred škodami, ki jih povzročajo velike zveri. Opisani so vsi glavni ukrepi za preprečevanje škod in njihova uporaba. Portal vsebuje tudi opis postopka prijave škodnega dogodka in informacijo o sofinanciranju ukrepov za preprečevanja nastanka škode s strani Agencije RS za okolje (ARSO).

Na spletni strani najdete tudi predstavitev učinkovitih praks preprečevanja zahajanja medvedov v naselja in nasvete, kako se vesti ob srečanju z medvedi.

Vse, ki želite primerno zavarovati svoje premoženje ali ste že utrpeli škodo po zavarovanih prostoživečih vrstah, vabimo k ogledu strani “Varna paša”, kjer boste našli veliko koristnih informacij.

Če potrebujete dodatne informacije, nasvet ali želite deliti svojo izkušnjo, je na voljo kontaktni obrazec, ki vas poveže s strokovnimi sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije.

Želimo vam varno pašo!

 

SPLETNA STRAN Varna pasa

 

Ključne besede: paša, drobnica, zveri, paša, pašništvo, škoda, Zavod za gozdove Slovenije

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo predlog Uredbe  o  spremembah  in  dopolnitvah  Uredbe  o  izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij. Predpis je trenutno v javni obravnavi. 

Pripombe lahko posredujete do 3. 10. 2019, in sicer po e-pošti na naslov gp.mkgp@gov.si ali po navadni pošti na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana.

Predlog uredbe je dostopen na spletni strani e-demokracije.

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020.

Predlog predpisa je pripravljen zaradi uskladitve Uredbe CLLD z drugimi predpisi, finančnih določb za sklad EKSRP in ESPR, podrobnejše opredelitve glede pogojev upravičenosti ter časovne opredelitve upravičenosti stroškov in nekaterih tehničnih popravkov.

Pripombe lahko posredujete do 14. 10. 2019, in sicer po e-pošti na naslov gp.mkgp@gov.si ali po navadni pošti na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana.

Predlog uredbe je dostopen na spletni strani e-demokracije.

 

 

 

 

Ključne besede: kmetijstvo, razvoj podeželja, evropska sredstva, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, LEADER, CLLD

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

V sporočilu za javnost z dne 6. 9. 2019 z naslovom 1,7 mio EUR za tesnejše medsebojno povezovanje proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju smo prvotno navedli napačen rok za oddajo vloge na javni razpis v okviru podukrepa 9.1 – Podpora za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Rok v omenjenem sporočilu smo naknadno popravili.

Pravilni rok za vložitev vloge je 20. december 2019 do 24. ure (in ne 30. december). 

Za napako se opravičujemo.

 

 

 

Ključne besede: kmetijstvo, razvoj podeželja, podukrep M9.1, podukrep 9.1, PRP 2014-2020, javni razpis 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

»Podeželski parlamenti prispevajo k participativni demokraciji«

Vabimo vas na 5. Slovenski podeželski parlament, ki bo tokrat zasedal v Halozah 8. in 9. oktobra 2019. Dogodek soorganiziramo Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja skupaj partnerji Mreže za podeželje.

Okrog 250 udeležencev iz Slovenije in drugih evropskih držav se bo zbralo 8. in 9. oktobra 2019 v Halozah. Ob udeležbi priznanih gostov in strokovnjakov boste udeleženci razpravljali o izzivih kmetijstva in podeželja. Razdeljeni v devet delovnih skupin, ki bodo zasedale razpršene po slikovitih Halozah, bomo iskali rešitve za novo programsko obdobje 2021–2027. Glavna tema razprav bo Skupna kmetijska politika (SKP) po letu 2020, ki pomembno sooblikuje slovensko podeželje. Nahajamo se v pomembnem obdobju sooblikovanja tako evropske kot slovenske kmetijske politike. Slovenski podeželski parlament pa je odlična platforma za vključitev vseh zainteresiranih v aktualno razpravo. Ob udeležbi priznanih gostov in strokovnjakov bomo tako lahko razpravljali o izzivih kmetijstva in podeželja.

V okviru dogodka bo izvedena tudi slovesna razglasitev slovenskega predstavnika za Evropsko nagrado za razvoj podeželja za leto 2020 in razglasitev inovativnega novega pristopnika za leto 2018.

Prijave na dogodek se zbirajo do vključno 2. oktobra 2019 oz. do zapolnitve razpoložljivih mest. Kotizacije za dogodek ni.

 

Vabilo, program in podrobnejše informacije

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih