Proti koncu leta 2020 smo naredili pregled ključnih dosežkov Programa razvoja podeželja 2014-2020 (PRP 2014-2020).

V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj najpomembnejših dosežkov, ki so nastali v času izvajanja trenutnega programskega obdobja PRP 2014-2020.

 

Program razvoja podeželja 2014–2020 (PRP 2014–2020)

= programski dokument Republike Slovenije in Evropske komisije, ki predstavlja podlago za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Razdeljen je na 14 ukrepov za pospeševanje konkurenčnosti kmetijstva, zagotavljanje trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in podnebnih ukrepov ter doseganja uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev.

Na voljo dobrih 1,1 mrd EUR razpoložljivih sredstev >> do konca septembra 2020 odobrenih 949,2 mio EUR (85,7 % vseh razpoložljivih sredstev) in izplačanih 717,8  mio EUR (64,8 % vseh razpoložljivih sredstev).

Podprtih je bilo več kot 49.500 upravičencev iz 212 občin.

Objavljenih 77 javnih razpisov v skupni višini 545 mio EUR >> prispelo 12.414 vlog, odobrenih 9.600 vlog v skupni višini 304 mio EUR.

* Podatki pripravljeni na presečni datum 30. 4. 2020, razen uvodni del izplačana / odobrena sredstva na datum 30. 9. 2020.

 

predogled infografike

Kliknite na sliko za prikaz ključnih dosežkov v infosliki.

 

EKOLOŠKO KMETIJSTVO

310+ naložb na ekoloških kmetijskih gospodarstvih
100+ naložb za predelavo in trženje ekoloških proizvodov
22 projektov za novo sodelovanje v shemah kakovosti
1.460+ vključenih ekoloških kmetijskih gospodarstev v KOPOP
3.500 kmetijskih gospodarstev vključenih v ukrep ekološko kmetovanje
45.660 ha površin, vključenih v ukrep ekološko kmetovanje

 

INFRASTRUKTURA NA PODEŽELJU

340 km zgrajenih in 134 km obnovljenih gozdnih vlak
34 km zgrajenih in 4 km obnovljenih gozdnih cest
4.650+ ha zemljišč, vključenih v agromelioracije na komasacijskih območjih

 

GENERACIJSKA POMLADITEV V KMETIJSTVU

1.290+ mladih prevzemnikov kmetij
29.270+ ha prenesenih zemljišč na mlade prevzemnike kmetij
30 let povprečna starost prevzemnika kmetije
ugodnejša izobrazbena struktura glede na slovensko povprečje
40 % naložb v kmetijska gospodarstva so izvedli mladi prevzemniki

 

PODNEBNE SPREMEMBE IN KMETIJSTVO

370+ naložb v mreže proti toči
250+ naložb v male namakalne sisteme in namakalno opremo
1.910+ ha namakanih površin
115 naložb v rastlinjake in opremo

 

KONKURENČNOST KMETIJSKEGA, ŽIVILSKEGA IN GOZDARSKEGA SEKTORJA

1.430+ naložb v posodabljanje kmetijskih gospodarstev
400+ naložb v nepremičnine in opremo
720+ naložb v mehanizacijo
340+ naložb v gozdarsko mehanizacijo
300+ naložb v predelavo in trženje
150+ naložb v sektor kmetijstvo
100+ naložb v sektor živilsko predelovalne industrije
30+ naložb v mešani sektor

 

LOKALNI RAZVOJ

37 lokalnih akcijskih skupin
100 % pokritost ozemlja Slovenije z lokalnimi akcijskimi skupinami
400+ odobrenih projektov LEADER
68 % projektov, ki prispevajo k razvoju osnovnih storitev
20 projektov sodelovanja (podukrep 19.3) z vključenimi 30 LAS-i

 

PRENOS ZNANJA IN SODELOVANJE

34 izvedenih javnih naročil za usposabljanja kmetov
86.400+ udeležencev usposabljanj
18 izvedenih javnih naročil za svetovanja kmetom
21.600+ udeležencev svetovanj
13 odobreni projekti sodelovanja partnerjev v dobavni verigi ter 187 vključenih kmetijskih gospodarstev v partnerstva
31 odobrenih projektov sodelovanja za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti ter 126 vključenih članov partnerstva

 

VARSTVO OKOLJA

335.350+ ha površin na območjih z omejenimi možnostmi (OMD)
47.120+ kmetijskih gospodarstev v OMD
6.780 kmetijskih gospodarstev v kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe (KOPOP)
92.590+ ha neto površin v KOPOP
130+ km podprtih mejic
6.780+ ha površin s ciljem varovanja zavarovanih območij prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih habitatov
37.390+ ha površin, ki prispevajo k varovanju vodnih virov

 

MREŽA ZA PODEŽELJE

1.700+ članov mreže
100+ izdanih publikacij
170+ delavnic in seminarjev za upravičence
60+ promocijskih dogodkov s predstavitvijo vsebin PRP 2014-2020
26.100+ obiskov spletne strani na leto
3.200+ članov na družbenih omrežjih (FB)

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

tematska infoslika

Tematska infoslika | Avtor MKGP

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo danes v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za aktivnost Dela za odpravo škode in obnovo gozda iz Programa razvoja podeželja (PRP) 2014–2020. Za ta namen je razpisanih 2,55 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Naravne ujme (žledolom 2014, vetrolom 2017, vetrolom 2018, prenamnožene populacije podlubnikov) so močno poškodovale slovenske gozdove. Cilji sanacije gozdov so: ohranitev proizvodnega potenciala gozdov na poškodovanih območjih, preprečevanje sekundarne škode na nepoškodovanih drevesih zaradi podlubnikov in morebitnih drugih škodljivih organizmov ter ohranitev zagotavljanja ekoloških in socialnih funkcij gozdov na poškodovanih območjih.

Do podpore so upravičeni stroški dela odprave škode in obnovo gozda zaradi žledoloma, ki so nastali po 30. januarju 2014, stroški odprave škode in obnove gozda zaradi napada prenamnoženih populacij podlubnikov kot posledica žledoloma, ki so nastali po 15. maju 2015, stroški odprave škode in obnove gozda zaradi vetroloma po 13. decembru 2017 in stroški odprave škode in obnove gozda zaradi vetroloma v letu 2018 po 30. oktobru 2018 do vložitve vloge.

Višina razpisanih nepovratnih sredstev 5. javnega razpisa za aktivnost Dela za odpravo škode in obnovo gozda iz PRP 2014-2020 znaša do vključno 2.555.000 evrov, od tega:

  • za sanacijo gozdov, poškodovanih zaradi žledoloma (sklop A) skupno 1.000.000 evrov;
  • za sanacijo gozdov, poškodovanih zaradi vetroloma (sklop B) skupno 150.000 evrov;
  • za sanacijo gozdov zaradi napada prenamnoženih populacij podlubnikov kot posledica žledoloma (sklop C) skupno 1.400.000 evrov in
  • za sanacijo gozdov, poškodovanih zaradi vetroloma v letu 2018, skupno 5.000 evrov (sklop D).

Priznane vrednosti na enoto za posamezno dela odprave škode in obnove gozda ter stopnje javne podpore, ki so določene v Uredbi o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 iz PRP 2014–2020 in Uredbi o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči vetrolomu iz PRP 2014–2020. Stopnje javne podpore so odvisne od stopenj poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij gozda, ki so opredeljene v načrtih za gospodarjenje z gozdovi.

Postopek vlaganja in obravnave vloge je natančneje predstavljen v javnem razpisu. Gre za odprti tip javnega razpisa, kar pomeni, da se sredstva dodelijo le popolnim vlogam, ki presežejo vstopno mejo, do porabe razpisanih sredstev. Pri merilih za izbor se upošteva vrsta del, s katerimi se upravičenec prijavlja na razpis, stopnja poudarjenosti funkcij gozda ter potencialna nevarnost za širitev podlubnikov in bolezni.

Vnos vloge v elektronski sistem poteka od 14. decembra 2020 do vključno objave obvestila o zaprtju javnega razpisa na osrednjem spletnem mestu državne uprave in na spletni strani programa razvoja podeželja.

Prijavni obrazec vlagatelj izpolni samo elektronsko v informacijskem sistemu Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARKSTRP). Podrobnejša navodila o izpolnjevanju vlog v elektronski sistem bodo naknadno objavljena na spletnem mestu, kjer bo objavljen javni razpis, pred potekom enaindvajsetih dni po objavi javnega razpisa.

Vse nadaljnje in podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točke ARSKTRP, Zavoda za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije,  ter na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Objavljeni javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna RS za dela za odpravo škode in obnovo poškodovanih gozdov zaradi naravnih ujem. Nepovratna sredstva v višini 2,55 milijona evrov se zagotavljajo iz podukrepa 8.4 – Preprečevanje in odprava škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov.

Povezave:

  • Javni razpis
  • Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 
  • INFO točke PRP

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

Blagovna znamka Dolina Soče

Blagovna znamka "Dolina Soče"; Avtor: MKGP

 

V času, ko se Slovenija ponovno sooča z epidemijo covid-19, je še posebej pomembna lokalna samooskrba ter kratke dobavne verige oskrbe s hrano. Veliko vlogo pri povezovanju in poznavanju lokalnih razvojnih potreb ima 37 lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki pokrivajo območje celotne Slovenije in s svojo tripartitno sestavo združujejo različne partnerje na terenu.

 

Tako so nekateri LAS-i že v prvem valu epidemije covid-19 združevali lokalne pridelovalce hrane in ponudnike drugih storitev, jih objavljali na svojih spletnih straneh ter na portalu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Naša super hrana.

Krepitev kratkih dobavnih verig in samooskrbe s hrano se preko Programa razvoja podeželja 2014–2020 podpira v okviru projektov ukrepa Sodelovanje in ukrepa LEADER, ki je del skupnega pristopa lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost - CLLD. V okviru pristopa »od spodaj navzgor«, sofinanciranega iz treh evropskih skladov (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Evropski sklad za regionalni razvoj), se izvajajo raznovrstni projekti, ki združujejo in povezujejo različne sektorje in deležnike na lokalnem območju.

Strategije lokalnega razvoja, ki so potrjene za posamezno območje LAS, pogosto spodbujajo razvoj kratkih dobavnih verig, trženje lokalno pridelanih proizvodov, ki povezujejo lokalno kulinariko, vino, tradicijo čebelarstva ter druge tradicionalne lokalne proizvode.

LEADER/CLLD projekti so zelo interdisciplinarni, kompleksni z multiplikacijskimi učinki in se vsebinsko zelo prepletajo, zato je strogo vsebinsko ločitev zelo težko določiti. Kljub temu vsebinska analiza doslej potrjenih projektov (preko 500) iz ukrepa LEADER, kaže 12-odstotni delež projektov s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane.

Projekti s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane zajemajo zelo širok spekter: predvsem v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji se podpirajo programi, storitve in produkti za povečanje lokalne samooskrbe ter kratkih dobavnih verig, vzpostavitev blagovnih znamk in trženje različnih proizvodov: lokalne hrane, sadjarstva, vina, mesa, zelenjave, senenega mleka ipd.  Projekti s tega področja pogosto izobražujejo o pomenu ohranjanja kmetijskih površin, v ta sklop projektov so umeščeni tudi pilotni projekti s prikazom ohranjanja starih kultur, avtohtonih pasem, zeliščarstva, hortikulture ter projekti povezani s čebelarstvom in pomenom ohranjanja gozdov.

 

Tržnica na Prevaljah

Tržnica na Prevaljah; Avtor: MKGP

 

Ponovno oživljanje tržnic

Tako je bila s sredstvi pristopa LEADER postavljena pokrita tržnica v Sodražici, v številnih drugih krajih pa so bile tržnice posodobljene in/ali nadgrajene (Hrastnik, Žalec, Prebold, Pivola). Tržnica v Pivoli oz. Pohorska tržnica je primer vzpostavitve tržnice lokalnih pridelovalcev regijskega pomena, saj združuje pridelovalce, predelovalce in potrošnike treh občin - Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju ter Starše.

V Mežiški dolini so s projektom vzpostavili osnovne pogoje za trženje lokalnih pridelkov in proizvodov, saj so v vseh štirih občinah (Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica, Črna na Koroškem) tržnice posodobili in nadgradili ali na novo zgradili in opremili.

Tržnice se oživljajo tudi v osrednji Sloveniji, kjer se predvideva povečanje ponudbe domačih pridelovalcev in izdelovalcev ter okrepitev tržnic Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Vodice in Trzin z dodatnimi stojnicami.

 

Projekt Užij okuse Rogle!

Projekt Užij okuse Rogle!; Avtor: MKGP

 

Razvoj lokalnih blagovnih znamk

Na območju turistične destinacije Rogla-Pohorje se ponovno vzpostavlja blagovna znamka »Okusi Rogle«, s katero bodo povezali kakovostno kulinarično ponudbo, vzpostavili in nadgradili sistem ocenjevanja produktov za pridobitev znaka kakovosti »Okusi Rogle« ter vzpostavili mrežo ponudnikov in  sistem prodajne verige lokalnih izdelkov in prodajnih mest, kar bo pripomoglo k dvigu prepoznavnosti blagovne znamke.

Posočje je svoje ponudnike združilo pod kolektivno blagovno znamko »Dolina Soče«, ki s svojo celostno podobo in aktivnostmi povezuje tudi ekološke kmete, živilce, rokodelce in druge ponudnike. V Posočju se izvajajo tudi projekti, ki so sofinancirani iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. V enem izmed njih sta moči združili Mlekarna Planika in ribogojnica Faronika. Nastal je inovativen lokalni proizvod: ribji namaz s koščki dimljene postrvi iz ribogojnice Faronika ter tolminske skute iz Mlekarne Planika. Soški namaz je bil po izboru bralcev Financ in portala Agrobiznis v spletnem glasovanju na natečaju 2020 izbran za najboljše živilo.

Dolenjsko povezuje CLLD projekt, sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru katerega je nastala kolektivna blagovna znamka »Dobrote Dolenjske«, kjer je poleg povezovanja ponudnikov za skupni nastop na trgu nastala tudi Strategija Gastronomije Dolenjske, kulinarični dogodki, novi turistični produkti, premična trgovina.

Na prepoznavnosti pridobiva tudi kolektivna blagovna znamka »Jeruzalem Slovenija«, ki združuje ponudnike prleških občin, vinarje, turistične kmetije, čebelarje, proizvajalce bučnega olja, mesnin ter druge.

Blagovna znamka »The Secret Village« se je oblikovala na območju Postojne in Pivke, kjer so s pomočjo projekta med drugim vzpostavili spletno stran s spletno trgovino za trženje ekoloških kmetijskih pridelkov in izdelkov, razširili prodajno ponudbo ter oblikovali embalažo in etikete.

Lokalna samooskrba v javnih zavodih

Na Škofjeloškem zelo velik poudarek dajejo tudi lokalni samooskrbi in kratkim dobavnim verigam v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, zato s projektom v vseh štirih občinah (Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri) spodbujajo prehransko samooskrbo s povečanjem lokalne pridelave, predelave in potrošnje, stremijo k večanju konkurenčnosti lokalnih proizvajalcev in lokalnega prehranskega trga ter večanju dostopnosti lokalne hrane za lokalno prebivalstvo, skrbijo za razvoj uravnoteženih šolskih obrokov in vzpostavitev kratkih oskrbovalnih  verig.

Na območju Prlekije stremijo k povečanemu številu vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki naročajo lokalno hrano, zmanjšanju količine hrane v odpadkih ter povečanemu delež porabe lokalno pridelane hrane v javnih ustanovah in tudi v gospodinjstvih na celotnem območju, zato so v okviru projekta razvili pilotno računalniško aplikacijo, ki bo pripomogla k izboljšanju nabave hrane, spremljanju porabe in poenostavitev sistema naročanja hrane za vzgojno-izobraževalne ustanove, hkrati pa so z izobraževanji in delavnicami v okviru projekta pripomogli k bolj usposobljenim ponudnikom lokalne hrane in povečanju njihove proizvodnje ter prodaje ter k večji povezanosti med lokalnimi pridelovalci in potrošniki.

Sodelovanje lokalnih akcijskih skupin

Veliko dodano vrednost pri ozaveščanju o prehranski samooskrbi, skupnemu nastopu ponudnikov na trgu in prenosu znanja o lokalno pridelani hrani imajo tudi izvedeni projekti sodelovanja med različnimi LAS-i, sofinancirani v okviru ukrepa LEADER, podukrepa Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine. Projekti sodelovanja imajo še posebej pomembno vlogo, saj povezujejo ne le lokalno območje, temveč tudi širša območja, ki niso vedno prostorsko povezana, neredko pa gre tudi za povezovanje z območji iz tujih držav. Spodbujanje kratkih dobavnih verig hrane in lokalnih trgov je le eno izmed področij, ki jih podukrep podpira. V okviru petih javnih razpisov v programskem obdobju 2014-2020 je bilo potrjenih kar 28 projektov sodelovanja lokalnih akcijskih skupin.

V projektu »Odprta vrata kmetij« so se povezale lokalne akcijske skupine LAS loškega pogorja, LAS Srce Slovenije, LAS s CILJem in LAS Gorenjska košarica, preko njih pa tudi več kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo senenega mleka ter pridelavo / predelavo jagodičevja in ostalega sadja. Organiziran je bil ogled ponudnikov, ki sodelujejo v t. i. sadni verigi. Kmetje so drug drugemu predstavili svoje izkušnje na področju pridelave in predelave sadja in jagodičevja ter spoznali možnosti trženja in predelave jagodičevja kot dopolnilni vir dohodka. V sadovnjaku so se spoznali s starimi sortami sadnih dreves ter načrtovanjem travniških sadovnjakov, pri ogledu drevesnice pa so se seznanili z načrtovanjem, vzdrževanjem in rezanjem sadnega drevja ter metodo določanja zrelosti sadja. Na kmetijah so si ogledali še predelavo sadja v sadno vino in kis ter predelavo sadja v sadne sokove, žganje in suho sadje. Prav tako je v okviru projekta potekal ogled kmetij, ki sodelujejo v tako imenovani seneni verigi (priprava krme za seneno mleko, predelava sira, pridelava jogurtov iz senenega mleka, pridelava kozjega senenega mleka). V okviru projekta na ta način željo osveščati različne ciljne skupine potrošnikov preko različnih komunikacijskih kanalov, tudi z neposrednimi izkušnjami na samih kmetijah. Kmetijskim proizvodom želijo povrniti vrednost, ki so je bili deležni v preteklosti. Velik poudarek je na osveščanju različnih ciljnih skupinah potrošnikov, tudi z neposrednimi izkušnjami na samih kmetijah.

Projekt sodelovanja LAS »Jem drugače - jem domače!« je bil osredotočen prav na povečanje prehranske samooskrbe, izvajalo ga je 5 LAS-ov na območju Podravja ter Obsotelja in Kozjanskega (LAS Dobro za nas, LAS Bogastvo podeželja, LAS Lastovica, LAS Obsotelje in Kozjansko in TOTI LAS), kjer so bili izvedeni izobraževalni moduli na temo trženja, promocije in prodaje pridelkov in skupnega vstopa na trg za lokalne pridelovalce (10 vključenih). Oblikovana sta bila skupna celostna grafična podoba in e-katalog ponudnikov. Projekt je bil dobro sprejet med otroki vrtcev in osnovnih šol. Otroci so se skozi praktične prikaze priprave hrane učili o pomenu lokalne pridelane hrane. Projekt je bil kot primer dobre prakse predstavljen tudi na dogodku Evropske mreže za razvoj podeželja v Bruslju.

»GlaMUR« je čezmejni projekt sodelovanja LAS, v katerega sta vključena LAS Prlekija in LAS Ovtar Slovenskih goric, kjer je v sodelovanju s tujim partnerjem iz Avstrije nastala čezmejna blagovna znamka GlaMUR. Do septembra je povezala okoli 200 lokalnih ponudnikov ter občine z območja vključenih partnerjev, do njihove ponudbe je možno dostopati preko mobilne aplikacije Klopotec, v nastajanju pa je tudi spletna stran. Ponudnike se povezuje tudi s stojnicami za prodajo in raznovrstno čezmejno promocijo. V času zaprtih trgovin in pomanjkanja dobrin je veliko ponudnikov dalo na razpolago svoje zaloge lokalnim skupnostim brez višanja cen, kar je velikega pomena z vidika kratkih poti in lokalne ekonomije.  

Potrjen pa je bil tudi projekt štirih LAS-ov (LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, LAS Notranjska, LAS med Snežnikom in Nanosom ter LAS Dolenjska in Bela Krajina) »Z roko v roki do kakovostne prehrane«, v okviru katerega se bo vzpostavil učinkovit sistem lokalne trajnostne oskrbe - predvsem javnih ustanov - z lokalnimi živili in s tem oblikovanje kratkih dobavnih verig. Skozi projekt želijo ugotoviti potrebe javnih ustanov po lokalnih proizvodih in jih hkrati ozavestiti o pomenu  lokalnih proizvodov, na drugi strani pa jih učinkovito povezati z lokalnimi proizvajalci.

Kako naprej?

V okviru resolucije »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021« je pristop LEADER prepoznan kot eden učinkovitih ukrepov sodelovanja, s podporo inovativnim pristopom pri povezovanju in trženju pridelkov in proizvodov. Na tem mestu izpostavljamo sinergijo pridelave in predelave hrane s turizmom na podeželju, gastronomijo in kreiranjem novih podjetniških priložnosti na tem področju.

Ukrepi, ki jih izvajajo lokalne skupnosti, so pomembni z vidika podpor specifičnim pobudam podeželskega prebivalstva in bodo v prihodnje še pomembnejši del kmetijske politike, saj se zavedanje o pomenu lokalne preskrbe krepi, kar daje dobro podlago za učinkovitejše povezovanje lokalnih pobud za povezovanje kmetijstva, živilstva in turizma in oskrbe javnih zavodov z lokalno hrano.

Lokalno pridelana in predelana živila pa igrajo izjemno pomembno vlogo tudi pri obeleževanju dneva slovenske hrane (vsako leto tretji petek, v novembru - letos v petek, 20. 11.), v okviru katerega bo letos že 10. Tradicionalni slovenski zajtrk.

 

Povezani prispevek:

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je 24. 10. 2020 vzpostavilo kontaktno točko – klicni center 040 390 016 in poštni predal cz.mkgp@gov.si.

Zaradi nujnih ukrepov države vezanih na zajezitev okužb s covid-19 pričakujemo povečano število vprašanj posameznikov in podjetij vezanih na vsebinska področja, ki sodijo pod MKGP. V ta namen vzpostavljamo kontaktno točko – dežurno telefonsko številko ter elektronski naslov, preko katerih bodo sodelavci MKGP poskušali pomagati s pojasnili posameznim ljudem in podjetjem s področja resorja ministrstva.

Klicni center je vzpostavljen na telefonski številki 040 390 016, med 8. in 16. uro. Vprašanja pa je mogoče poslati tudi na elektronski naslov: cz.mkgp@gov.si.

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

 

Zemljevid 37 lokalnih akcijskih skupin oziroma LAS, ki pokrivajo celotno območje in vse slovenske občine.

Na sliki je zemljevid 37 lokalnih akcijskih skupin oziroma LAS, ki pokrivajo celotno območje in vse slovenske občine.

 

Ob prihajajočem svetovnem dnevu turizma (27. september) smo pripravili članek o doprinosu pristopa LEADER/CLLD k razvoju turizma v Sloveniji.

Projekti za razvoj podeželja, ki se financirajo s pomočjo različnih evropskih skladov v okviru skupnega pristopa CLLD, so slovenskemu podeželju prinesli številne novosti, ki omogočajo bolj kakovostno življenje na vasi in v mestnih naseljih ter nadgrajujejo osnovno turistično ponudbo območja. To je ponekod ključno za razvoj butičnega turizma v lokalnem okolju.

Med vsemi potrjenimi LEADER operacijami na podukrepu 19.2 je kar 23 % operacij s prevladujočo turistično tematiko. Na nekaterih območjih LAS so prav ti projekti doprinesli k razvoju turizma in promociji lokalnega območja. Poleg teh je nastalo tudi nekaj odmevnih projektov sodelovanja LAS v okviru podukrepa 19.3 (npr. kolesarske poti).

Vabljeni k branju članka!

Povezava na članek v angleškem jeziku

 

Povezani prispevek:

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo danes v Uradnem listu objavilo javni razpis iz naslova podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva v višini 10 milijonov evrov, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe. Vložitev vloge poteka od 31. avgusta 2020 do vključno 4. novembra 2020 do 24. ure.

10 milijonov evrov za naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe
 
 

Predmet podpore so naslednje naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe ter izboljšanje okolja:

  • nakup in postavitev mrež proti toči,
  • nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme,
  • ureditev trajnih nasadov z vidika uvajanja tržno primernejših sort in izboljšanja tehnologije pridelave,
  • ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika (v nadaljnjem besedilu: ZNS), ter nakup in postavitev namakalne opreme, ki je lahko samostojna naložba, in
  • nakup kmetijske mehanizacije, ki ima izrazito okoljski učinek.

Nepovratna sredstva v višini 10 mio EUR se zagotavljajo iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020.

Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis, vendar ne pred 12. marcem 2020, do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ter splošni stroški, ki so nastali po 1. januarju 2014.

Upravičenci do podpore so nosilci kmetijskih gospodarstev.

Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci znaša:

  1. a) 50 % upravičenih stroškov za naložbe iz prve do četrte alineje predmeta podpore (drugi odstavek). Ta delež se lahko poveča za 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov, ob hkratni vključenosti v ukrep KOPOP oziroma Ekološko kmetovanje, kolektivne naložbe ali OMD, in znaša maksimalno 90 % upravičenih stroškov;
  2. b) 30 % upravičenih stroškov za naložbe iz pete alineje predmeta podpore (drugi odstavek). Ta delež se lahko poveča:

- za 5 odstotnih točk za naložbe na OMD območjih ter ob hkratni vključenosti v ukrep KOPOP oziroma Ekološko kmetovanje,

- za 10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij, za naložbe povezane z izvajanjem ukrepa DŽ ter za naložbe na problemskih območjih,

- 15 odstotnih točk za kolektivne naložbe, ter

- 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov,

in znaša maksimalno 50 % upravičenih stroškov.

Najnižji znesek javne podpore znaša 2.000 evrov na vlogo.  Vlagatelji, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 1.000.000 evrov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 3.000.000 evrov javne podpore.

Z letošnjim letom uvajamo popolni elektronski vnos vlog. Vloga na javni razpis se vloži na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARKSTRP) v elektronski obliki, podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom. Priloge se predložijo kot skenogram.

Podrobnejša navodila o elektronskemu vnosu vlog bodo naknadno objavljena na spletišču ARSKTRP, na mestu, kjer bo objavljen javni razpis.

Javni razpis je del aktivnosti MKGP kot odziv na COVID-19 krizo in omogoča zagon močnega investicijskega cikla, katerega ključni namen je podpreti pridelavo hrane in krepiti odpornost prehranskega sistema v Sloveniji.

 

Povezava na javni razpis

Uredba

INFO točke PRP


 

 
Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bo danes v Uradnem listu objavilo Javni razpis za operacijo naložbe v predindustrijsko predelavo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2020. Za ta namen je razpisanih 4,5 mio EUR nepovratnih sredstev. Cilj razpisa je vzpostaviti nove obrate za predindustrijski obseg predelave lesa, ki bodo poleg žagarske ali druge dejavnosti opravljali tudi aktivnosti.

 

4,5 milijona evrov za naložbe v predindustrijskjo predelavo lesa

 

Sem sodijo denimo: sušenje lesa, impregnacija lesa, predelava lesnih ostankov, ki nastanejo v obratu v lesna goriva (peleti, sekanci), modernizacija strojne opreme obstoječih žagarskih obratov, ustvarjanje dodatnega vira dohodka na kmetijah, ustanavljanje in razvoj mikro in malih podjetij na podeželju in potencialno ustvarjanje novih delovnih mest na področju gozdno–lesne verige.

Upravičenci lahko kandidirajo za pridobitev nepovratnih sredstev individualno oziroma kolektivno kot skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali skupine proizvajalcev s področja gozdarstva.

Upravičeni stroški, ki jih bodo lahko uveljavljal upravičenci, so stroški nakupa novih strojev in opreme za pred industrijsko predelavo lesa. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis, ter splošni stroški, ki so nastali po 1. januarju 2014.

Od skupno 4,5 milijona evrov razpisanih nepovratnih sredstev bo 2,5 milijona evrov namenjenih nosilcem dopolnilne dejavnosti na kmetiji in skupinam nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji, preostalih 2 milijonov evrov sredstev pa bo namenjenih gospodarskim družbam, zadrugam, samostojnim podjetnikom posameznikom ter skupinam proizvajalcev s področja gozdarstva. Če na posameznem sklopu razpisana sredstva ne bodo porabljena, se neporabljena sredstva razdelijo na ostale sklope iz javnega razpisa.

Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci za izvedbo naložbe, znaša 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Najnižji znesek javne podpore znaša 3.500 evrov na vlogo. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova te operacije pridobi največ 500.000 evrov javne podpore. Članu skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije odobrena podpora v višini 500.000 evrov javne podpore, pri čemer se upoštevajo javna sredstva, ki so mu bila odobrena iz naslova individualnih in kolektivnih naložb v okviru te operacije.

Postopek vlaganja in obravnave vloge je natančneje predstavljen v javnem razpisu. Gre za zaprti tip javnega razpisa, kar pomeni, da se sredstva dodelijo le najbolje ocenjenim popolnim vlogam, ki presežejo vstopno mejo 40 odstotkov najvišjega možnega števila točk, do porabe razpisanih sredstev. Upoštevajo se ekonomski, geografski vidik, tehnološki vidik ter prispevek naložbe k horizontalnim ciljem (okolje).

Prijavni obrazec vlagatelj izpolni samo elektronsko v informacijskem sistemu Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARKSTRP). Podrobnejša navodila o izpolnjevanju vlog v elektronski sistem bodo naknadno objavljena na spletnem mestu, kjer bo objavljen javni razpis, pred potekom enaindvajsetih dni po objavi javnega razpisa.

Vse nadaljnje in podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točke ARSKTRP, Zavoda za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije,  ter na spletnih straneh MKGP.

Upravičenci lahko vlogo v elektronski sistem vložijo od 31. 8. 2020 do vključno 30. 9. 2020, do 23.59. ure.

Objavljeni javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna Republike Slovenije za naložbe v pred industrijsko predelavo lesa. Nepovratna sredstva v višini 4,5 milijona evrov se zagotavljajo iz podukrepa 8.6 – Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov.

 

Javni razpis

Uredba

INFO točke PRP

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

V kreativnem otroškem mestu Minicity ponovno navdušujejo s poučnim projektom, ki je obiskovalcem na voljo brezplačno: dobrodošli v Greencity, najbolj zeleno mesto v malem.

Greencity, najbolj zeleno mesto v malem, ki v razširjenem delu Minicityja Ljubljana gostuje vse do oktobra, spodbuja razumevanje kmetijstva in gozdarstva na otroku prijazen način, na prvo mesto postavlja preživljanje kakovostnega časa v naravi in uri kompetence otrok s praktičnim preizkušanjem realnih pripomočkov ter z igro vlog. Svoje družbeno odgovorno poslanstvo Minicity tako nadaljuje tudi v tem segmentu in otrokom skozi izkustvo približa pomembnost lokalnega kmetijstva in bogastvo slovenskih gozdov.

dve dekleti z eko plišastimi igračami

Minicity Ljubljana vabi v Greencity

V ospredje Greencityja so tokrat postavljene zelene vsebine, lokalna pridelava in preživljanje časa v naravi. »Izkušnje so pokazale, da kljub kakovostnim izobraževalnim vsebinam v šoli otroci deficitarnih poklicev, ki so v Sloveniji izjemno pomembni in jih lahko povzamemo tudi kot steber slovenskega gospodarstva, ne poznajo dovolj dobro, da bi se v prihodnosti odločali za kariero v tej smeri. Minicityjevo poslanstvo spoznavanja poklicev in naš slogan 'Postani to, kar si želiš', tako raztezamo tudi v 'zeleno' obarvane vsebine. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Mreža za podeželje in Slovenski državni gozdovi so idejo z veseljem podprli in tako z didaktično zasnovanimi vsebinami otrokom omogočamo preizkušanje v poklicih kmetovalca, gozdarja ali pridelovalca in prodajalca sadja in zelenjave,« nam je zaupala Jasna Žaler Culiberg, direktorica razvoja poslovanja v Minicityju Ljubljana.

Po besedah kmetijske ministrice dr. Aleksandre Pivec je biti kmet »zahtevna, a hkrati čudovita naloga. Že če pomislimo na pridelavo hrane, ki je ključna za človekov obstoj in razvoj, nam je jasno, da gre za zahtevno opravilo, ki od kmeta terja ljubezen do zemlje, do njenih pridelkov in nenazadnje do celotne narave. Poslanstvo kmeta želimo pobliže predstaviti otrokom, ki bodo že 'jutri' opravljali to plemenito nalogo. Zato me veseli, da lahko prek Mreže za podeželje podpiramo tovrstne ozaveščevalne aktivnosti. V imenu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Mreže za podeželje spodbujamo razvoj podeželja in podpiramo aktivnosti Minicityja pri osveščanju naših najmlajših, zato vas prijazno vabimo, da v teh počitniških dneh z otroki in vnuki obiščete leseni kotiček v Greencityju in se skupaj seznanite s pomenom slovenskega kmetijstva na otroku prijazen način."

Greencity obiskovalce vabi z odličnim konceptom raznovrstnih aktivnosti, ki se vsebinsko izjemno lepo povežejo, vse pa na prvo mesto postavljajo preživljanje kakovostnega časa v naravi. Otroci se spoznavajo z različnimi vrstami lesa in se preizkusijo v poklicu gozdarja, se podajo po nevidni reki in se preizkusijo v adrenalinski vožnji s kajakom ali kanujem, pripravijo si čisto pravi piknik in izvedo vse, kar je pomembno vedeti o zaščiti kože v poletnih mesecih. Obiskovalce čakajo tudi navihane kreativne delavnice. Otroci se bodo spoznali s poklicem čebelarja in se v tej vlogi tudi preizkusili, se prepričali, kako skrbi za čebele, katere pripomočke uporablja pri svojem delu in kakšen je čisto pravi panj, preizkusili pa se bodo tudi v izdelavi panjskih končnic. Skladno z osrednjim poslanstvom Greencityja – približati otrokom pomen slovenskega kmetijstva, lokalne pridelave in poljedelstva, imajo otroci na voljo stojnico, ki jo lahko poimenujejo po svoji želji, na kateri igrajo igro vlog in se preizkušajo v prodaji lokalno pridelane hrane. Skozi strokovno vodeno animacijo se bodo otroci spoznali s pomenom lokalne pridelave in kaj lahko na svojem vrtu pridelajo sami, katere rastline pridelujemo v Sloveniji, kdo je kmetovalec in kdo branjevka in še mnogo drugih pomembnih informacij, ki jim bodo približale slovensko kmetijstvo.

Podrobnosti o obisku Greencityja v Minicityju Ljubljana si oglejte na minicity.si.

Več informacij: Vodja marketinga, Manja Plesničar, 031/612 023, manja.plesnicar@minicity.si

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih


Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja obvešča upravičence, da s 1. 7. 2020 prehajajo na popoln elektronski način vlaganja vlog in zahtevkov za izplačilo sredstev za podukrepe 4.1 (Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva), 4.2 (Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov), 4.3 (Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva) in 8.6 (Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov).

S tem se spreminja način oddaje vlog in zahtevkov za izplačilo sredstev od 1. 7. 2020 dalje. Od tega datuma naprej bo treba vloge na objavljene javne razpise in zahtevke za izplačilo sredstev vlagati samo v elektronski obliki preko aplikacije E-kmetija.

Da ne bi prihajalo do težav pri oddajanju zahtevkov za izplačilo sredstev, upravičence, ki so ali še bodo v juniju začeli vnašati zahtevke, vljudno prosimo, da z vnosom zahtevkov za izplačilo sredstev zaključijo in jih tudi oddajo do konca junija. Te zahtevke je treba na Agencijo oddati tudi v fizični obliki.

Turisticne kmetije Matk Jost Gantar 1 stisnjena

Foto: Jošt Gantar

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

»Podeželski parlamenti prispevajo k participativni demokraciji«

Vabimo vas na 5. Slovenski podeželski parlament, ki bo tokrat zasedal v Halozah 8. in 9. oktobra 2019. Dogodek soorganiziramo Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja skupaj partnerji Mreže za podeželje.

Okrog 250 udeležencev iz Slovenije in drugih evropskih držav se bo zbralo 8. in 9. oktobra 2019 v Halozah. Ob udeležbi priznanih gostov in strokovnjakov boste udeleženci razpravljali o izzivih kmetijstva in podeželja. Razdeljeni v devet delovnih skupin, ki bodo zasedale razpršene po slikovitih Halozah, bomo iskali rešitve za novo programsko obdobje 2021–2027. Glavna tema razprav bo Skupna kmetijska politika (SKP) po letu 2020, ki pomembno sooblikuje slovensko podeželje. Nahajamo se v pomembnem obdobju sooblikovanja tako evropske kot slovenske kmetijske politike. Slovenski podeželski parlament pa je odlična platforma za vključitev vseh zainteresiranih v aktualno razpravo. Ob udeležbi priznanih gostov in strokovnjakov bomo tako lahko razpravljali o izzivih kmetijstva in podeželja.

V okviru dogodka bo izvedena tudi slovesna razglasitev slovenskega predstavnika za Evropsko nagrado za razvoj podeželja za leto 2020 in razglasitev inovativnega novega pristopnika za leto 2018.

Prijave na dogodek se zbirajo do vključno 2. oktobra 2019 oz. do zapolnitve razpoložljivih mest. Kotizacije za dogodek ni.

 

Vabilo, program in podrobnejše informacije

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih