Program podeželja

mreza proti toci namakanje M4 1 Kastelic 1 SK

 

Opis

Upravičenci

Upravičeni stroški

Vrsta podpore

Višina podpore

 

Opis

Cilj podpore je prestrukturiranje v kmetijstvu, povečanje produktivnosti ter povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva.

Podpora je namenjena posameznim in kolektivnim naložbam kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi. Podpora se nameni naslednjim naložbam:

  • Naložbe, namenjene izvajanju tehnoloških izboljšav s področja higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu ter znižanju stroškov pridelave (npr. tehnološke posodobitve gospodarskih poslopij, ureditev greznic in čistilnih naprav, nakup opreme in naprav, ki povečujejo varnost pri delu, nakup specialne kmetijske mehanizacije, ki omogoča manjšo rabo FFS, ureditev trajnih nasadov, tehnološke posodobitve zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika (v nadaljevanju: ZNS) ter nakup namakalne opreme);
  • Naložbe, namenjene izvajanju pridelave ekoloških proizvodov in drugih proizvodov iz shem kakovosti (npr. tehnološke posodobitve hlevov in drugih gospodarskih poslopij, ureditev hlevskih izpustov in proste reje, nakup specialne kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ureditev trajnih nasadov, ureditev ZNS ter nakup namakalne opreme);
  • Prilagoditev kmetijskih gospodarstev na zahteve kmetovanja na hribovsko-gorskih območjih (npr. nakup specialne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na strmih terenih, ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi, izvedba agromelioracij, tehnološke posodobitve hlevov ter zaščita  čebeljih panjev pred medvedi, ureditev trajnih nasadov, ureditev cestnih, vodnih oz. vodovodnih ter energetskih priključkov do javne  infrastrukture, ureditev ZNS ter nakup namakalne opreme);
  • Prilagoditev kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe (npr. nakup in postavitev mrež proti toči, nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme, ureditev trajnih nasadov, ki so tolerantnejše na bolezni, pozebo oz. na sušo, tehnološke posodobitve ZNS ter nakup namakalne opreme);
  • Naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev na izvajanje nadstandardnih zahtev z vidika zaščite rejnih živali (npr. tehnološke posodobitve hlevov in nakup pripadajoče opreme);
  • Naložbe v povečanje učinkovite rabe energije (URE) in spodbujanje ponudbe in uporabe obnovljivih virov energije (OVE) (npr. naložbe v energetsko učinkovite ogrevalne sisteme, naložbe v zmanjšanje toplotnih izgub pri gradnjah objektov z uporabo materialov z večjo toplotno prevodnostjo, nakup energetsko varčnejše opreme, naložbe v proizvodnjo električne in toplotne energije, naložbe v proizvodnjo bioplina z uporabo organskih odpadkov);
  • Naložbe v izboljšanje učinkovitosti rabe živinskih gnojil in s tem zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka(npr. izgradnja objektov za skladiščenje živinskih gnojil, nakup in postavitev mobilnih objektov in nakup pripadajoče opreme, zatesnitev odprtih lagun za skladiščenje živinskih gnojil, nakup specialne kmetijske mehanizacije za racionalno rabo dušika, izgradnja kompostarn, tehnološke posodobitve hlevov in nakup opreme za živinske izločke)  ter prilagoditev kmetijskih gospodarstev na zahteve kmetovanja na vodovarstvenih območjih skladno z zahtevami predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja. Izgradnja objektov za skladiščenje živinskih gnojil je upravičen strošek samo v obsegu, ki presega minimalne zahteve glede skladiščnih kapacitet, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov. Izjema se dovoli samo naložbam mladih kmetov iz tretje točke drugega odstavka tega poglavja ter naložbam v novogradnjo objektov za rejo domačih živali.

Glede na vrsto naložbe se podpora dodeli:

1. Naložbam v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev v smeri zasledovanja cilja večje trajnosti kmetijskih gospodarstev. To so naložbe, ki so usmerjene v prilagoditev kmetijskih gospodarstev horizontalnim ciljem, povezanih z inovacijami, okoljem ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, zlasti pa v:

  • Zmanjševanje toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijske proizvodnje, zlasti živinoreje;
  • Prilagajanje kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe;
  • Povečanje energetske učinkovitosti, vključno z večjo rabo lesa;
  • Uvajanje obnovljivih virov energije (OVE);
  • Zmanjšanje oziroma bolj učinkovito rabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil (na primer naprave za nanašanje FFS z zmanjšanjem zanosa in razkuževanje semena ter naprave za mehansko zatiranje škodljivih organizmov);
  • Racionalnejšo rabo vode in drugih surovin ter v ureditev čistilnih in varčevalnih tehnologij (npr. zbiranje meteorne vode, zamenjava namakalne opreme ter zmanjšanje porabe vode pri tehnoloških posodobitvah obstoječih ZNS) na kmetijskem gospodarstvu;
  • Prilagoditev kmetovanja na okoljsko občutljivih območjih, pomembnih z vidika varovanja naravnih virov (zlasti vode, tal in biotske raznovrstnosti);
  • Ureditev nasadov večletnih rastlin, ki so odporne na bolezni, pozebo oziroma na sušo;
  • Izvajanje ekološke pridelave hrane.

2. Naložbam v izboljšanje konkurenčnosti na podprtih kmetijskih gospodarstvih, zlasti pa:

  • dvigu produktivnosti, zlasti produktivnosti dela;
  • povečanju stroškovne učinkovitosti;
  • povečanju higiene, kakovosti in doseganju višje dodane vrednosti kmetijskih proizvodov;
  • prilagoditev kmetijskih gospodarstev na nadstandardne zahteve dobrobiti živali.

V okviru tega podukrepa se podpira nakup kmetijske mehanizacije kot individualne naložbe samo, če gre za nakup specialne kmetijske mehanizacije, ki ima izrazito okoljski učinek, ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov, je namenjena izvajanju ekološke pridelave oziroma je namenjena kmetovanju na hribovsko gorskih območjih. Ostala kmetijska mehanizacija je upravičena do podpore samo v primeru kolektivnih naložb ter v primeru dejavnosti, ki prejemajo podporo v okviru EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti, če je zanjo dokazana njena racionalna raba.

3. Naložbam za uskladitev s standardi  EU:

Do podpore za naložbe za uskladitev s standardi EU, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, tudi glede varstva pri delu, so upravičeni mladi kmetje, ki prvič prevzemajo kmetijsko gospodarstvo kot nosilci kmetijskih gospodarstev. Upravičenci morajo naložbo zaključiti v roku 24 mesecev od datuma vzpostavitve kmetije, sicer niso upravičeni do podpore za naložbe za uskladitev s standardi EU.

4. Intenzifikacija kmetijstva in vpliv na okolje:

Spodbujanje konkurenčnosti lahko privede do prevelike koncentracije proizvodnje, kar ima lahko za posledico zmanjšanje biotske raznovrstnosti ter povečanje obremenitev na okolje. Na ohranjanje okolja v dobrem stanju na ravni podprte aktivnosti bomo vplivali na več načinov:

  • vsi posegi v prostor, ki se izvajajo na območjih z visoko naravno vrednostjo morajo biti izvedeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;
  • na območjih vodnih teles s slabim stanjem se bodo izvajali ukrepi namakanja kmetijskih zemljišč z namenom učinkovitega zmanjšanja porabe vode;
  • pri pripravi poslovnih načrtov bo potrebno izhajati iz celovitega načrtovanja razvoja kmetij v smeri trajnostnega kmetijstva;
  • posebna pozornost bo namenjena obnovi gospodarskih poslopij, ki so pod zaščito kulturne dediščine in
  • spodbujanje naložb v prilagoditev na izvajanje nadstandardnih zahtev iz vidika dobrobiti živali in skladiščenja živinskih gnojil.

5. Zahteve glede emisij v zrak iz malih in srednje velikih kurilnih naprav:

Pri naložbah v proizvodnjo elektrike in toplotne energije morajo biti kurilne naprave zelo učinkovite (nizke emisije v zrak). Kadar gre za srednje velike kurilne naprave moči od 1 do 50 MW, se bodo upoštevale zahteve glede emisij v zrak v skladu z nacionalno zakonodajo.

 

Upravičenci

Upravičenec je nosilec kmetijskega gospodarstva, vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ki opravlja kmetijsko dejavnost na ozemlju RS.  V primeru skupine ali organizacije proizvajalcev, ki izvaja kolektivno naložbo, vpis v RKG ni potreben, kadar je skupina ali organizacija proizvajalcev vpisana v evidenco skupin in organizacij proizvajalcev, ki se vodi na MKGP.

Za potrebe tega ukrepa se kot mladi kmet šteje vsaka fizična oseba, ki je v času predložitve vloge na javni razpis:

  • stara od 18 let do 40 let,
  • ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost, kot je opredeljeno v pogojih za upravičenost iz naslova podukrepa M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete ter
  • je ustanovila kmetijsko gospodarstvo v petih letih pred oddajo vloge na javni razpis.

Upravičenci so tudi socialna podjetja, ki so kmetijsko gospodarstvo in so prepoznana kot nosilci tržnih socialnih inovacij na področju samooskrbe, lokalno pridelane hrane, zaposlovanje ranljivih skupin ter ustvarjanja zelenih delovnih mest. Ker je narava socialnih podjetij takšna, da poleg tržne funkcije upoštevajo tudi družbeno socialne vidike in njihovo delovanje ni dobičkonosno usmerjeno, imajo posledično na razpolago manj lastnih sredstev za financiranje naložb, zato bodo deležni višje stopnje podpore.

Če gre za naložbe do vključno 15.000 evrov skupne priznane vrednosti (majhne naložbe), so do podpore upravičene samo fizične osebe.

 

Upravičeni stroški

Upravičeni stroški so:

1.      stroški ureditve ali vzdrževanje nepremičnin za kmetijsko dejavnost, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, ureditev greznic in čistilnih naprav, nakup informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in strojne opreme. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del). Pri naložbah v zbiranje meteorne vode je podpora namenjena objektom za shranjevanje te vode z zmogljivostjo vsaj 10 m3;

2.      nakup nove kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme za prevoz živali in surovin;

3.      nakup zemljišč, ki so v prostorskem aktu lokalne skupnosti opredeljena kot kmetijska;

4.      stroški postavitve oziroma obnove sadovnjakov in oljčnikov, vključno s postavitvijo nasadov jagod, razen stroški obnove nasada jagod: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore ter nakup in postavitev mrež proti toči. Kot obnova sadovnjakov in oljčnikov se šteje:

-  zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive zoper bolezni in pozebo,

-  zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma kloni iste sorte s seznama sadnega izbora Kmetijskega inštituta Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KIS) ali Sortne liste Republike Slovenije, ki jo izda Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR),

-  sprememba tehnologije pridelave (gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika ipd.);

5.      stroški postavitve oziroma obnove hmeljišč, k čemur spadajo priprava zemljišča (zemeljska dela), ureditev hmeljske žičnice, nakup sadik in njihova saditev. Kot obnova hmeljišč se šteje:

-  zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive zoper bolezni in pozebo,

-  zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma z različnimi kloni iste sorte, s sortnega seznama hmelja, ki ga izda UVHVVR,

-  sprememba tehnologije pridelave (gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika ipd.) ali

-  obnova hmeljskih žičnic;

6.      stroški postavitve novih vinogradov;

7.      nakup in postavitev rastlinjakov ter pripadajoče opreme. Za rastlinjake se štejejo steklenjaki, plastenjaki in tuneli;

8.      nakup in postavitev mreže proti toči. Za mrežo proti toči se štejejo zaščitne mreže proti toči, zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitne mreže proti ptičem in insektom;

9.      stroški ureditve nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, priprave zemljišča (zemeljska dela) in priprave poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo ter opor, pa tudi nakup in postavitev mreže proti toči;

10.   stroški postavitve pašnikov in obor ter nakup pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma rejo gojene divjadi: nakup in postavitev lesene, žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme, nakup in postavitev zaščitne mreže proti ujedam, nakup in postavitev farmskega pletiva z ojačitvijo ter pripadajoče opreme, postavitev krmišča in zavetišča na pašniku oziroma obori ter nakup pripadajoče opreme, ureditev zajetja in zbiralnika za kapnico na pašniku oziroma obori, nakup dodatne opreme za oskrbo z vodo (cisterna), premične elektromreže in prikolice za prevoz živali z največjo mogočo zmogljivostjo 2,6 t ter nakup žičnatih kletk in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi perutnine;

11.   stroški ureditve zaščite čebeljih panjev pred medvedi: nakup in postavitev žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme – pašni aparat in solarni modul, ter nakup in postavitev elektronske opreme, namenjene zvočnemu ali svetlobnemu odvračanju živali;

12.   stroški naložb v pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic;

13.   stroški naložb, namenjenih učinkoviti rabe energije;

14.   stroški pridobivanja energije iz OVE na kmetijskih gospodarstvih;

15.   stroški ureditve priključkov kmetijskega gospodarstva na objekte gospodarske javne infrastrukture (cesta, objekti energetske infrastrukture, objekti za oskrbo s pitno vodo, priključek za odvajanje odpadne vode);

16.   stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih, med katera spadajo pripravljalna, zemeljska, gradbena in obrtniška dela;

17.   stroški ureditve ZNS in njihovih tehnoloških posodobitev, stroški izgradnje pripadajočih vodnih virov, ter nakupa in postavitve namakalne opreme;

18.   prispevek v naravi kot lastno delo in material upravičenca v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97.  členom Investicijske uredbe;

19.   splošni stroški iz 98. člena Investicijske uredbe.

 

Do podpore niso upravičeni poleg stroškov iz 96. člena Investicijske uredbe tudi:

1. stroški arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora in
2. stroški rabljene mehanizacije in opreme,

 

Vrsta podpore:

nepovratna finančna pomoč

 

Višina podpore

Stopnja javne podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva je 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:
 
– 5 odstotnih točk za naložbe na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami iz 32. člena Uredbe1305/2013/EU, če ima upravičenec vsaj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na teh območjih,
– 5 odstotnih točk za naložbe, povezane z ukrepom iz 28. oziroma 29. člena Uredbe 1305/2013/EU, če ima upravičenec vsaj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje,
– 10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij,
– 10 odstotnih točk za naložbe upravičencev, katerih naslov oziroma lokacija kmetijskega gospodarstva se nahaja na problemskih območjih;
– 15 odstotnih točk za dejavnosti, ki prejemajo podporo znotraj EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti,
– 15 odstotnih točk za kolektivne naložbe,
– 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov.
 
Stopnje podpore iz prejšnjega odstavka se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.
 
Najnižji znesek javne podpore je 1.000 eurov na vlogo v primeru naložb namenjenih zaščiti čebeljih panjev pred medvedi, in 2.000 eurov na vlogo pri drugih vrstah naložb.
 
Upravičenci, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 500.000 eurov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 1.750.000 eurov javne podpore.
 
 
 

(Opis podukrepa M4.1 je ažuriran skladno s 1. spremembo PRP z dne 23. 3. 2016)