Program podeželja

Primeri dobrih praks by Z. Hardi 20102. dan05 dezman MG 1378 resize

 

Opis

Ukrep Dobrobit živali se bo izvajal v prašičereji, govedoreji in reji drobnice.

Namen ukrepa je spodbujanje rejcev k zagotavljanju dobrega počutja prašičev, goveda in drobnice z dodeljevanjem podpore za izpolnjevanje obveznosti s področja dobrobiti živali, ki presegajo relevantne obvezne standarde. Z nadstandardno obliko reje pa ne vplivamo pozitivno le na počutje živali, temveč tudi na proizvodne rezultate in kakovost proizvodov.

 

PRAŠIČEREJA:

Ukrep v prašičereji vključuje nadstandardne zahteve za plemenske svinje, plemenske mladice, tekače in pitance, pri čemer se upošteva:

  • plemenska svinja je samica prašiča, ki je najmanj enkrat prasila;
  • plemenska mladica je samica prašiča, ki še ni prasila;
  • tekači so prašiči od odstavitve do vključno desetega tedna starosti oziroma do telesne mase 30 kg;
  • pitanci (vključno s prašiči, namenjenimi za razmnoževanje) so prašiči od desetega tedna starosti do zakola oziroma do spolne zrelosti.

Za pridobitev plačil za ukrep Dobrobit živali mora nosilec kmetijskega gospodarstva na gospodarstvu, za katero uveljavlja ukrep Dobrobit živali, izvajati vsaj eno izmed naslednjih zahtev:

  • za plemenske svinje in plemenske mladice:
    • zahteva za skupinsko rejo z izpustom;
    • zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali;
    • zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine;
  • za plemenske svinje:
    • zahteva za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov;
    • zahteva za kirurško kastracijo pujskov moškega spola z uporabo anestezije in/ali analgezije;
  • za tekače:
    • zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali;
  • za pitance:
    • zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali;
    • zahteva za skupinsko rejo z izpustom.

OPIS ZAHTEV

1. Zahteva za skupinsko rejo z izpustom za plemenske svinje in plemenske mladice:

Plemenskim svinjam in plemenskim mladicam mora biti zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 1,3 m2 na žival, za 4 ali manj živali mora biti površina izpusta vsaj 6 m2, z minimalno dolžino krajše stranice izpusta 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se površina izpusta računa glede na število živali, ki so istočasno v izpustu. V primeru izmeničnega dostopa do izpusta mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi dnevnik ali urnik izpustov za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so istočasno v izpustu. Vsaka skupina mora biti v izpust izpuščena najmanj dvakrat tedensko za najmanj dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo v izpust, morajo biti označeni na način, da je mogoče spremljati, katere živali so istočasno v izpustu.

V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča izpust plemenskih svinj in plemenskih mladic na prosto.

2. Zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od predpisane za plemenske svinje in plemenske mladice:

Za plemenske svinje in plemenske mladice mora biti v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival od površine, določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali. Normativi za neovirano talno površino na žival glede na velikost skupine so v preglednici na sliki »Neovirana talna površina na žival«.

V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča plemenskim svinjam in plemenskim mladicam boljše pogoje bivanja.

3. Zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine:

Pri krmljenju plemenskih svinj in plemenskih mladic v skupinski reji v čakališču je zaradi izboljšanja občutka sitosti, preprečevanja stereotipij, boljše prebave in konsistence blata ter za nudenje dodatne zaposlitve in s tem ugodnega učinka na zmanjšanje agresivnega vedenja med svinjami v skupini treba osnovnemu obroku, ki pokriva potrebe po hranilih, dodajati:

  • ali voluminozno krmo,
  • ali pa morajo biti svinje krmljene s krmno mešanico, ki mora vsebovati najmanj 8 % vlaknin v suhi snovi, kar mora biti razvidno iz deklaracije ali izdelane analize krme.

Kot voluminozna krma se šteje: slama, seno (mrva), sveža trava, detelja, lucerna, travno-deteljna mešanica, okopavine, silaže in druga voluminozna krma iz 6. točke dela C priloge Uredbe Komisije (EU) št. 68/2013 z dne 16. januarja 2013 o katalogu posamičnih krmil (UL L št. 29 z dne 30. 1. 2013, str. 1). Voluminozna krma se lahko poklada v korito, na tla v boksu ali v jasli različnih izvedb.

Nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti recepturo za krmni obrok, ki jo izdela zootehnik v okviru priprave programa dobrobiti živali.

V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča plemenskim svinjam in plemenskim mladicam krmljenje v skladu njihovimi potrebami in dodatek materiala za obogatitev.

4. Zahteva za toplotno ugodje:

Za zagotavljanje toplotnega ugodja plemenskih svinj in sesnih pujskov mora biti v prasitvenem boksu nameščeno zaprto gnezdo za pujske. Površina gnezda mora biti najmanj 0,6 m2, višina pa najmanj 45 cm. Vir toplote je lahko infrardeča žarnica, druge vrste seval ali razne oblike talnega gretja, zagotovljeno mora biti tudi uravnavanje temperature.

V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča plemenskim svinjam in sesnim pujskom boljše pogoje bivanja.

5. Zahteva za kirurško kastracijo pujskov moškega spola z uporabo anestezije in/ali analgezije:

Pred spolno zrelostjo merjasci, svinje in kastrati izražajo podoben nivo agresivnosti. Ob nastopu spolne zrelosti se agresivnost merjascev močno poveča zaradi večjega izločanja testosterona. Kastrati so v primerjavi z merjasci zato manj agresivni. Tudi spolno vedenje (naskakovanje) se pri kastratih izraža v precej manjšem obsegu kot pri merjascu. Zato je kastracija tudi z vidika dobrobiti prašičev v skupinski reji potrebna. Kirurška kastracija z uporabo anestezije in/ali analgezije se od ustaljenega postopka razlikuje v tem, da se pri njej uporabljajo farmakološka sredstva za preprečevanje ali lajšanje bolečin, tudi v obdobju od prvega do sedmega dne starosti pujskov, kar je ugodno s stališča dobrobiti pujskov.

Na pujskih moškega spola do vključno sedmega dne starosti se izvede kirurška kastracija z uporabo anestezije in/ali analgezije.

V skladu s točko d 10. člena Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča prakse, ki se izogibajo pohabljanju in/ali kastraciji živali ali, v posebnih primerih, kadar je pohabljenje ali kastracija živali neizogibna, določajo uporabo anestetikov, analgetikov in protivnetnih zdravil ali imunokastracijo.

 

6. Zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od predpisane za tekače in pitance:

Za tekače in pitance mora biti v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival od površine, določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali. Za vsakega tekača oziroma pitanca mora biti zagotovljeno:

  • do 10 kg                         0,17 m2,
  • nad 10 do 20 kg              0,22 m2,
  • nad 20 do 30 kg              0,33 m2,
  • nad 30 do 50 kg              0,44 m2,
  • nad 50 do 85 kg              0,61 m2,
  • nad 85 do 110 kg             0,72 m2,
  • nad 110 kg                      1,10 m2.

V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča tekačem in pitancem boljše pogoje bivanja.

7. Zahteva za skupinsko rejo z izpustom za pitance:

Prašičem pitancem mora biti zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 0,55 m2 na pitanca. Dolžina krajše stranice izpusta mora biti najmanj 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se površina izpusta računa glede na število živali, ki so istočasno v izpustu. V primeru izmeničnega dostopa do izpusta mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi dnevnik ali urnik izpustov za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so istočasno v izpustu. Vsaka skupina mora biti v izpust izpuščena najmanj dvakrat tedensko za najmanj dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo v izpust morajo biti označeni na način, da je mogoče spremljati, katere živali so istočasno v izpustu.

V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča izpust prašičev pitancev na prosto.

 

GOVEDOREJA:

Ukrep v govedoreji vključuje nadstandardne zahteve za:

  • teleta do šest mesecev,
  • mlado govedo od šest mesecev do enega leta,
  • govedo nad dve leti.
  • mlado govedo od enega do dveh let,

Za pridobitev plačil za ukrep Dobrobit živali mora nosilec kmetijskega gospodarstva na gospodarstvu, za katero uveljavlja ukrep Dobrobit živali, izvajati pašo govedi.

OPIS ZAHTEVE:

-     govedo se mora  pasti najmanj 120 dni v letu v obdobju od 1. aprila do 15. novembra,

-     zatiranje zajedavcev na podlagi predhodne koprološke analize,

-     voditi je potrebno dnevnik paše.

V primeru, da rejec ne izpolni pogoja glede časa/obdobja paše, se pomoč ne dodeli. O prekinitvi paše mora rejec obvestiti plačilno agencijo.

 


REJA DROBNICE:

Ukrep v reji drobnice vključuje nadstandardne zahteve za:

  • ovce in ovne stare 1 leto ali več
  • koze in kozle stare 1 leto ali več.

 Za pridobitev plačil za ukrep Dobrobit živali mora nosilec KMG na gospodarstvu, za katero uveljavlja ukrep Dobrobit živali, izvajati pašo drobnice.

 OPIS ZAHTEVE: 

  • drobnica se mora pasti najmanj 210 dni v letu v obdobju od 15. marca do 30. novembra;
  • zatiranje zajedavcev na podlagi kaprološke analize;
  • voditi je treba dnevnik paše.

 V primeru, da rejec ne izpolni pogoja glede časa/obdobja paše, se pomoč ne dodeli. O prekinitvi paše mora rejec obvestiti plačilno agencijo.

 

 

TRAJANJE OBVEZNOSTI
Trajanje obveznosti za ukrep Dobrobit živali je eno leto.

 

USPOSABLJANJE
Upravičenci morajo v obdobju trajanja obveznosti izpolniti splošni pogoj glede usposabljanja v obsegu najmanj 4 pedagoških ur. Upravičenci morajo usposabljanje opraviti v vsakem letu izvajanja obveznosti v okviru ukrepa Dobrobit živali.

Namen usposabljanja je povečati ozaveščenost upravičencev in razumevanje pomena dobrobiti živali ter informirati upravičence o tekoči problematiki pri izvajanju ukrepa Dobrobit živali.

Usposabljanje mora obsegati vsaj vsebine s področja ravnanja s prašiči, etologije prašičev in živalim prilagojene reje (tehnologije, normativi) ter preventivnega zdravstvenega varstva prašičev.

Usposabljanje lahko vključuje tudi praktične prikaze.

 

Upravičenci
Upravičenci do podpore so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se prostovoljno vključijo v izvajanje ukrepa in izpolnjujejo pogoje iz prevzete obveznosti.

 

Upravičeni stroški

Pri zahtevah za prašiče iz točk 1, 2, 4, 5, 6 in 7 iz poglavja "Opis vrste operacije" plačila krijejo dodatne stroške in izgubljen dohodek zaradi prevzetih obveznosti, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja, določene v navzkrižni skladnosti, ter druge obvezne zahteve, ki so določene v nacionalnih predpisih s področja dobrobiti in zaščite rejnih živali.

V zahtevi za prašiče iz točke 3 ter v zahtevi za govedo in v zahtevi za drobnico iz poglavja "Opis vrste operacije" plačilo krije dodatne stroške, zaradi prevzete obveznosti, v primerjavi z običajno rejsko prakso.

 

Pogoji za upravičenost

Upravičenec mora biti aktivni kmet v skladu z 9. členom Uredbe 1307/2013/EU.

Prašičereja:

  • Pred vložitvijo zahtevka za ukrep Dobrobit živali mora imeti upravičenec izdelan program dobrobiti živali. Program dobrobiti živali je rezultat svetovanja izvedenega v okviru podukrepa Podpora za pomoč pri uporabi storitev svetovanja iz 15. člena Uredbe 1305/2013/EU in obsega popis stanja na kmetijskem gospodarstvu, in sicer osnovnih podatkov o čredi, pregleda tehnologije reje oziroma načina upravljanja s posameznimi kategorijami prašičev ter zdravstvenega stanja črede in reprodukcijskih lastnosti plemenske črede. Obsega tudi svetovanje glede ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja v prej navedenih področjih in svetovanje glede možnosti vključitve v ukrep.
  • V letih 2014 in 2015 mora na dan izdelave programa dobrobiti živali rediti:
    • 20 ali več plemenskih svinj oziroma mladic, če uveljavlja zahteve, ki se nanašajo na plemenske mladice in svinje, oziroma
    • 100 ali več prašičev pitancev, če uveljavlja zahteve, ki se nanašajo na prašiče pitance.
  • V letih 2016 do 2020  mora na dan izdelave programa dobrobiti živali rediti:
    • 10 ali več plemenskih svinj oziroma mladic, če uveljavlja zahteve, ki se nanašajo na plemenske mladice in svinje, oziroma
    • 50 ali več tekačev, če uveljavlja zahteve, ki se nanašajo na tekače, oziroma
    • 50 ali več prašičev pitancev, če uveljavlja zahteve, ki se nanašajo na prašiče pitance.

Ukrep Dobrobit živali se v Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 izvaja prvič, zato nimamo predhodnih izkušenj. Izkazana potreba za izvajanje tega ukrepa je velika. Ker je izvedba ukrepa relativno zahtevna, je v prvih dveh letih programskega obdobja pogoj upravičenosti glede števila prašičev postavljen za omejeno število potencialnih upravičencev, kar bo omogočilo lažji začetek izvajanja in upravljanja ukrepa. Po tem začetnem obdobju in ustalitvi vseh postopkov za upravljanje in izvajanje ukrepa bo pogoj upravičenosti postavljen tako, da bo ukrep dostopen širšemu krogu potencialnih upravičencev.

Govedoreja in reja drobnice:

  • Upravičenec mora ob vstopu v ukrep rediti najmanj 2 GVŽ goveda ali drobnice, ki jih pase.

 

Vrsta podpore

Javna podpora se izplača v obliki plačila na GVŽ za izvajanje zahtev ukrepa Dobrobit živali.

 

Višina podpore

V skladu s Prilogo II, Uredbe 1305/2013/EU, znesek podpore ne sme presegati 500 EUR/GVŽ.

PRAŠIČEREJA:

Plačilo krije vse dodatne stroške in izgubljen dohodek zaradi prevzetih obveznosti in sicer:

1. za plemenske svinje in mladice:

  • zahteva za skupinsko rejo z izpustom 61,77 EUR/GVŽ;
  • zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali 129,62 EUR/GVŽ;
  • zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine 48,30 EUR/GVŽ;

2. za plemenske svinje:

  • zahteva za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov 25,64 EUR/GVŽ;
  • zahteva za kirurško kastracijo pujskov moškega spola z uporabo anestezije in/ali analgezije 17.10 EUR/GVŽ;

3. za tekače:

  • zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali 36,70 EUR/GVŽ;

4. za pitance:

  • zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali 36,70 EUR/GVŽ;
  • zahteva za skupinsko rejo z izpustom 33,83 EUR/GVŽ. 

Razen pri zahtevah za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali, in zahtevi za kirurško kastracijo pujskov moškega spola z uporabo anestezije in/ali analgezije, so v plačilu upoštevani tudi transakcijski (poslovni) stroški. Kot transakcijski stroški so upoštevani stroški, povezani z nakupom materiala, opreme, literature, stroški povezani s svetovanjem, poizvedovanjem ter ogledovanjem dobrih praks, urejanjem dokumentacije. V plačilo za posamezno zahtevo so vključeni v naslednjih deležih:

  • zahteva za skupinsko rejo z izpustom za plemenske svinje in mladice 5 %,
  • zahteva za skupinsko rejo z izpustom za pitance 2,6 %,
  • zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine 0,6 % in
  • zahteva za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov 4,5 %.

 

GOVEDOREJA IN REJA DROBNICE:

Plačilo krije vse dodatne stroške in izgubljen dohodek zaradi prevzetih obveznosti in sicer:

  • 53,40 EUR/GVŽ za pašo govedi,
  • 27,60 EUR/GVŽ za pašo drobnice.

V izračunu višine plačila so upoštevani:

  • slabši proizvodni rezultati zaradi povečanja vzdrževalnih potreb pri paši (zmanjšana mlečnost in manjši prirasti),
  • dodatno delo z nadzorom in premeščanjem živali,
  • stroški koprološke analize (pri govedu individualno, pri drobnici na trop), ter  
  • dodatno delo zaradi tretiranja živali proti notranjim zajedavcem.

V oceni so upoštevani tudi transakcijski (poslovni) stroški. Kot transakcijski stroški so upoštevani stroški, povezani z nakupom materiala, opreme, literature, stroški povezani s svetovanjem, poizvedovanjem ter ogledovanjem dobrih praks, urejanjem dokumentacije. V plačilo zahteve »paša živali« so transakcijski stroški pri govedu vključeni z 0,2 % deležem, pri drobnici pa z 0,7 % deležem.

 

  

(Opis podukrepa DŽ je ažuriran skladno s 1. spremembo PRP z dne 23. 3. 2016)