Program podeželja

Primeri dobrih praks by Z. Hardi 2010Genetski viri Ljuljka ilirka 2 resize

 

Opis

Zahteve v okviru operacije Trajno travinje II so namenjene ohranjanju biotske raznovrstnosti in zmanjševanju emisij didušikovega oksida ter amoniaka. Pomenijo spremembo obstoječih kmetijskih praks.

Operacija vključuje obvezno in izbirni zahtevi. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali obe izbirni zahtevi te operacije. Ob obvezni in izbirnih zahtevah velja za operacijo omejitev intenzivnosti gospodarjenja z največjo dovoljeno obtežbo kmetijskih zemljišč z živino. S to operacijo je omogočen vstop tudi tistim kmetom, ki nimajo travnikov velikosti nad 1 ha in se zaradi tega ne morejo vključiti v operacijo Trajno travinje I (obvezna zahteva TRZ_I_NPAS: Za GERK-e, ki so večji od 1 ha v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika).

 

A. Obvezna zahteva:

• TRZ_II_OSIL: Opustitev silaže
Zahteva se izvaja na način, da se trava pospravi v obliki mrve, prepovedano pa je tudi siliranje krme z njiv, zlasti koruzne silaže. Siliranje trave na dolgi rok siromaši vrstno pestrost (motena semenitev nekaterih vrst), saj so travniki večinoma košeni prej, kot če bi se sušenje in spravilo izvajalo na klasičen način (odvoz mrve). Poleg tega se v plastično folijo skupaj z napol uvelo travo povije tudi precejšen delež velikih nevretenčarjev (kobilice, gosenice ipd.), ki so hrana drugim živalim (pticam). Izvajanje zahteve pozitivno učinkuje na biotsko raznovrstnost in mozaičnost krajine.

Opuščanje koruze za silažo bo prispevalo k večjemu vključevanju drugih krmnih rastlin v kolobar. Koruza sodi med rastline z največjimi potrebami po dušiku, gojenje pa zahteva tudi precejšno uporabo sredstev za varstvo rastlin. Zaradi tega bo zahteva prispevala tudi k zmanjšanju obremenitve voda z nitrati in manjšemu sproščanju ostankov fitofarmacevtskih sredstev v okolje.

Na KMG ne sme biti nobene silaže.

Zahteva je usmerjena v sušenje in dosuševanje krme, kar bo imelo pozitivne učinke na okolje in biotsko raznovrstnost. Prav tako opuščanje koruzne silaže pozitivno vpliva na varovanje voda.

Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, se v zahtevo lahko vključijo le, če se istočasno vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti (ali operacijo posebni traviščni habitati, ali operacijo traviščni habitati metuljev, ali operacijo steljniki, ali operacijo habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov) z najmanj 20% površin trajnega travinja.

- Obtežba: 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali/hektar (povprečna letna obtežba). Kadar se zahteva izvaja na območju posebnih travičnih habitatov, je povprečna letna obtežba 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali/hektar. Kadar pa se zahteva izvaja na območjih traviščnih habitatov metuljev, steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, je povprečna letna obtežba 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali/hektar.

- Raba: trajno travinje.
- Obseg: celotno KMG.
- Lokacija: ista ves čas trajanja obveznosti.
- Območje izvajanja: celotna Slovenija.

Učinki:
- ohranjanje vrstno bogatih travnikov;
- zagotavljanje možnosti preživetja nevretenčarjev, ki predstavljajo hrano drugim vrstam;
- izboljšanje strukture njivskih tal;
- zmanjšanje obremenjevanja voda z nitrati in okolja z ostanki fitofarmacevtskih sredstev.

 

B. Izbirni zahtevi:

• TRZ_II_ NPAS: Za GERK-e, ki so večji od 1 ha v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10% površine travnika

Puščanje nepokošenih pasov ima pozitivne učinke na vrste in habitatne tipe. Nepokošen del predstavlja donorsko cono za vrste, ki so zaradi kmetijske rabe, ki ne upošteva njihovih ekoloških zahtev, prizadete. Prav tako nepokošeni deli predstavljajo pomemben refugij (zatočišče) različnim vrstam sesalcev, ptic, metuljev in ostalih žuželk. Puščanje nepokošenega pasu prek zime je še posebej pomembno z vidika zagotavljanja ustreznih razmer za uspešno realizacijo celotnega razvojnega ciklusa metuljev.

Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena.

Namen zahteve je spodbuditi dobro okoljsko prakso na travnikih zmerne intenzivnosti. Izvajanje dodatnih zahtev bo okoljsko in naravovarstveno vlogo teh travnikov še dodatno okrepilo. Specifika slovenskega travinja je velika razdrobljenost, razgibana konfiguracija ter stikanje površin z nekmetijskimi rabami. Izvajanje zahteve bo prispevalo k vzdrževanju ugodnega stanja sosednjih habitatov, ki bodo ciljno varovani v okviru drugih operacij.

Nepokošeni pas se pokosi naslednje leto od meseca marca naprej.

Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, se v zahtevo lahko vključijo le, če se istočasno vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti (ali operacijo posebni traviščni habitati, ali operacijo traviščni habitati metuljev, ali operacijo steljniki, ali operacijo habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov) z najmanj 20% površin trajnega travinja.

- Obtežba: 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali/hektar (povprečna letna obtežba). Kadar se zahteva izvaja na območju posebnih travičnih habitatov, je povprečna letna obtežba 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali/hektar. Kadar pa se zahteva izvaja na območjih traviščnih habitatov metuljev, steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, je povprečna letna obtežba 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali/hektar.

- Raba: trajno travinje.
- Obseg: del površin.
- Lokacija: ni pomembna.
- Območje izvajanja: celotna Slovenija.

Učinki:
- ohranjanje in povečanje možnosti preživetja ogroženim ogroženih vrstam žuželk (metuljev, kobilic) in drugim malim živalim na travniku (ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi);
- omogočanje semenitve rastlin in ohranjanje rastlinskih vrst, ki so značilne za naravno travinje.

 

TRZ_II_NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak

Namen zahteve je zmanjšati izpuste amonijaka in smradu pri gnojenju s tekočimi organskimi gnojili ter izboljšati učinkovitost kroženja dušika v kmetijstvu, s tem pa posredno vplivati tudi na zmanjšanje izpustov toplogrednega didušikovega oksida. Izvedba te zahteve bo ugodno vplivala tudi na stanje sosednjih habitatov. Zahteva se izvaja z nanosom tekočih organskih gnojil na površino tal s pomočjo vlečenih cevi ali vlečenih sani ali z vnosom gnojil neposredno v tla. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena.

Plačilo se lahko uveljavlja za največ 30 m3 porabljenih tekočih organskih gnojil na ha. Ta količina gnojil se lahko proizvede na kmetijskem gospodarstvu, lahko pa jo kmetijsko gospodarstvo tudi prejme od drugega kmetijskega gospodarstva oziroma kupi.

- Obtežba: 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali/hektar (povprečna letna obtežba). Kadar se zahteva izvaja na območju posebnih traviščnih habitatov, je povprečna letna obtežba 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali/hektar. Kadar pa se zahteva izvaja na območjih traviščnih habitatov metuljev, steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, je povprečna letna obtežba 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali/hektar.
- Raba: trajno travinje.
- Obseg: del površin.
- Lokacija: ni pomembna.
- Območje izvajanja: celotna Slovenija.

Učinki:
- zmanjšanje izpustov amonijaka in posledično zmanjšanje evtrofikacije naravnega okolja;
- učinkovitejše kroženje dušika in posledično tudi zmanjšanje izpustov didušikovega oksida (toplogredni plin);
- zmanjševanje obremenjevanja okolja s smradom.

 

Upravičenci

Upravičenci do plačil so kmetijska gospodarstva, ki se v izvajanje operacije Trajno travinje II vključijo prostovoljno in izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve.

Upravičenci so tudi drugi upravljavci zemljišč, ki niso kmetje, posedujejo znaten obseg površin, na katerih je treba spodbujati spremembo kmetijskih praks z namenom ohranjaja biotske razovrstnosti in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. 

 

Upravičeni stroški

Za izvajanje operacije Trajno travinje II se plačila namenjajo samo tistim obveznostim, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe 1306/2013/EU in ustrezna merila, določena z drugo alineo točke c) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU ter druge ustrezne obvezne zahteve iz nacionalnih predpisov.

Plačila krijejo 60% dodatnih stroškov in izgubljenega prihodka zaradi prevzete obveznosti.

 

Pogoji za upravičenost

Ob vstopu v ukrep M10 mora KMG:

  • imeti najmanj 1 ha kmetijskih površin v smislu 4. člena Uredbe 1307/2013/EU;
  • biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev;
  • opraviti 6-urni program usposabljanja s področja kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih vsebin;
  • imeti izdelan program aktivnosti kmetijskega gospodarstva, ki je elektronski dokument, pripravljen kot rezultat svetovalne storitve.

 

Vrsta podpore

Podpora za izvajanje operacije Trajno travinje II sestoji iz plačila za izvajanje obvezne zahteve in/ali najmanj ene izbirne zahteve po lastni izbiri upravičenca.

Plačilo se dodeli na hektar, razen za izbirno zahtevo »TRZ_II_NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak«, pri kateri se plačilo dodeli na m3.

 

Višina podpore

Višina plačil za zahteve v okviru operacije Trajno travinje II znaša 60 % višine plačil, izračunane po modelni kalkulaciji. Za izbirno zahtevo TRZ_I_NIZI se plačilo dodeli za največ 30 m3 porabljenih tekočih organskih gnojil na ha površin trajnega travinja.

Ne glede na prejšnji odstavek znaša plačilo za zahtevo TRZ_II_NPAS:

  • 42,50 EUR/hektar letno, kadar se izvaja na območjih posebnih traviščnih habitatov;
  • 28,70 EUR/hektar letno, kadar se izvaja na območjih traviščnih habitatov metuljev in
  • 20,10 EUR/hektar letno, kadar se izvaja na območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov in steljnikov.

Ne glede na prvi odstavek znaša plačilo za zahtevo TRZ_II_MRVA:

  • 7,10 EUR/hektar letno, kadar se izvaja na območjih posebnih traviščnih habitatov in
  • 8,10 EUR/hektar letno, kadar se izvaja na območjih traviščnih habitatov metuljev.

 

Trajn travinje II tabela

 

 

(Opis operacije je ažuriran skladno s 1. spremembo PRP z dne 23. 3. 2016)

AKTUALNO NA OPERACIJI TRAJNO TRAVINJE II:

27. 8. 2015 - članek Zmanjšanje izgub amonijaka pri gnojevki

16. 6. 2015 - Tehnološka navodila za izvajanje operacij Trajno travinje I in Trajno travinje II (PDF)