Program podeželja

Evropska komisija je 14. 12. 2016 potrdila 2. spremembo Programa razvoja podeželja 2014–2020, ki uvaja več sprememb. Spremembe zadevajo izvajanje 14 podukrepov. Največja sprememba je uvedba novega ukrepa za razvoj majhnih kmetij, spreminja se način prestrukturiranja kmetijskih gospodarstev, prilagajajo se obveznosti iz naslova ukrepa KOPOP, shem kakovosti in druge spremembe.

Spremembe pri ukrepu 3 – Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila

Pri podukrepu 3.1 – Podpora za novo sodelovanje je glavna sprememba, da je namesto sistema obračunavanja dejanskih stroškov potrjen sistem letnega pavšalnega spodbujevalnega plačila, ki je izračunan na podlagi metodologije izračuna pavšala ob upoštevanju dejanskih stalnih stroškov za določeno shemo kakovosti. Na novo se je v primeru t.i. »skupinskega« certificiranja določilo, da je upravičenec pravna oseba, ki v postopek certificiranja prijavi vsaj tri kmetijska gospodarstva za upravičeno shemo kakovosti oziroma za določen proizvod iz upravičene sheme kakovosti. Črtale pa so se še določbe, ki se nanašajo na proizvajanje proizvodov iz shem kakovosti, saj je to pogoj, ki ga ni mogoče preveriti ob oddaji vloge na javni razpis, saj takrat upravičenec sploh še ne sme imeti izdanega certifikata. V okviru 2. spremembe PRP 2014–2020 so se povečala razpoložlja sredstva pri podukrepu 3.1, in sicer z dobrih 0,9 mio EUR na 2,6 mio EUR. Razlog za povečanje sredstev je predvsem v letošnji uveljavitvi nove nacionalne sheme kakovosti »Izbrana kakovost«.

Pri podukrepu 3.2 – Podpora za dejavnosti informiranja in promocije se je natančneje opredelilo upravičence, ki so izključno skupine oz. organizacije proizvajalcev, priznane po predpisih, ki urejajo priznanje tovrstnih skupin oziroma organizacij proizvajalcev (ZKme z vsemi spremembami). Črtalo se je določilo o prispevku k horizontalnim ciljem, saj ni izključne navedbe prispevka k horizontalnim ciljem kot merila za izbor. Črtalo se je tudi možnost predplačil, saj trenutna določba, da se predplačila za naložbe lahko dodelijo tudi za ta podukrep, ni ustrezna. Obstoječi seznam upravičenih stroškov se je dopolnil s stroški koordinacije, s čimer se zagotovi večjo transparentnost pri prikazovanju upravičenih stroškov.

Spremembe pri ukrepu 4 – Naložbe na kmetijskih gospodarstvih

Pri podukrepih 4.1 in 4.2 se sprememba nanaša na koncept prestrukturiranja kmetijskih gospodarstev ter novo opredelitev majhnih naložb. Ciljno skupino za prestrukturiranje tako predstavljajo majhne kmetije, ki jim kmetijstvo ne predstavlja poglavitnega vira dohodka, imajo nizko udeležbo na trgu ter bodo šele z naložbo postale gospodarsko vitalne. Skupna priznana vrednost naložbe se poviša s 15.000 EUR na 50.000 EUR. Uvaja se tudi poenostavitev, saj se od upravičencev ne bo zahtevalo predložitve poslovnega načrta, nimajo obveznosti vodenja FADN, spremljali pa se bodo obseg prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva pred in po naložbi ter fizični cilji naložbe. Določen je prihodkovni prag iz poslovanja kmetijskega gospodarstva v obsegu od 4.000 EUR do obsega bruto minimalne plače, ki je v letu 2015 znašala 9.488,76 €.

Pri ukrepu Naložbe v osnovna sredstva so med splošnimi stroški upravičeni tudi stroški arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora ter stroški za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

Upravičenci do podpore iz naslova podukrepa 4.1 so upravičeni do povečanja stopnje javne podpore za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so vključena v izvajanje ukrepa 14 Dobrobit živali, s čimer se posredno spodbuja tudi predelavo kmetijskih proizvodov iz rej na obratih, ki omogočajo živalim prijaznejše razmere reje. Pri podukrepu 4.2 je višja stopnja javne podpore za naložbe na kmetijah z dopolnilno dejavnostjo na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami. Pri obeh podukrepih je dodatno višja stopnja javne podpore tudi za naložbe za mlade kmete, ki so lahko fizične ali pravne osebe.

Spremembe pri podukrepu 6.1 – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete

Pri podukrepu 6.1 so poleg fizičnih oseb kot upravičencev sedaj upravičenci tudi pravne osebe. Pri opredelitvi pravnih oseb smo se omejili na pravne osebe, ki so enoosebne gospodarske družbe, saj je takšna oblika najbolj primerljiva z opredelitvami, ki pri tem podukrepu že veljajo za mlade kmete, kadar ti nastopajo kot fizične osebe.

Uvedba novega podukrepa 6.3 – Pomoč za zagon dejavnosti za razvoj majhnih kmetij

Podpora podukrepa M06.3 je namenjena razvoju majhnih kmetij, katerih kmetijska zemljišča
pretežno ležijo na OMD (na teh območjih imajo 50 % in več kmetijskih površin v uporabi). Majhne kmetije so kmetije, ki imajo v upravljanju najmanj 3 ha in ne več kot 6 ha primerljivih kmetijskih površin, skupno število živali mora biti najmanj 3 GVŽ in ne več kot 15 GVŽ ter zagotavljajo obtežbo s travojedimi živalmi (govedo, drobnica, jelenjad) v obsegu vsaj 0,7 GVŽ/ha trajnega travinja. Pri tem pa velja izjema za kmetije, vključene v kontrolo ekološkega kmetovanja, ki morajo zagotavljati obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,5 GVŽ/ha trajnega travinja. Poleg omenjenih pogojev mora vlagatelj priložiti poslovni načrt v katerem navede izhodiščno stanje kmetije, opis dejavnosti in ključni cilj za razvoj kmetije. Višina javne podpore je opredeljena kot pavšalni znesek v višini 5.000 EUR na upravičenca. Podpora je prvenstveno namenjena izboljšanju potenciala za pridelavo, predelavo oziroma trženje kmetijskih proizvodov. Razvoj majhnih kmetij je namreč ključen tako z vidika ohranjanja kmetijske dejavnosti kot tudi z vidika izvajanja ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo takšne kmetije na področju varovanja okolja, ohranjanja tipične kmetijske krajine ter poseljenosti na podeželju.

Spremembe pri podukrepu 8.4 – Podpora za odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov

Sprememba pri podukrepu sedaj omogoča tudi sanacijo gozdov zaradi pojava rastlinskih bolezni in napada prenamnožene populacije žuželk (lubadar) kot posledica žledoloma.

Predlagane spremembe pri ukrepu 9 - Ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev

Spremembe pri ukrepu 9 se predvsem nanašajo na priznavanje skupin in organizacij proizvajalcev skladno z določili Zakona o kmetijstvu in podrejenih pravnih aktov. Postopek pridobivanja podpore iz EKSRP sredstev je po novem ločen upravni postopek in je povezan s
predložitvijo vloge za pridobitev sredstev in poslovnega načrta na AKTRP. Uvedena je tudi večja prožnost pri določitvi najvišjega možnega zneska podpore, ki se lahko na letni ravni izplača do 100.000 EUR.

Prilagoditev obveznosti iz naslova ukrepa 10 – Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP)

Za izvajanje zahtev, ki se nanašajo na setev neprezimnih medonosnih posevkov v okviru operacije 1. Poljedelstvo in zelenjadarstvo (zahteva POZ_NEP) in 11. Vodni viri (zahteva VOD_NEP), se dopolni seznam kmetijskih rastlin – neprezimnih medonosnih posevkov.

Pri operaciji 10. Steljniki se po novem uvaja mozaična košnja, kar pomeni, da se bo vsako leto pokosil le del travnika. V okviru izvajanja te zahteve na območju pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov košnja ni dovoljena pred 1. 8. Pri tem velja popolna prepoved gnojenja in paše. V okviru operacije se zato črta zahteva, ki se nanaša na nepokošen pas (STE_NPAS), ker ni več smiselna.

Pri operaciji 17. Ohranjanje mejic je po novem določena minimalna dolžina mejice, ki je upravičena do plačila (2 m). Kot območje izvajanja se določijo območja Natura 2000, črta pa se
dosedanja poimenska navedba posameznih območij, kar omogoča, da se v operacijo lahko
vključijo tudi druga območja znotraj Nature 2000, za katera se ugotovi, da stanje mejic ni ugodno.

V okviru operacije Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija, se pri zahtevi GEN_SEME uvede sprememba metod preverjanja in določi višje plačilo, ki namesto dosedanjih 60 % krije 100 % dodatnih stroškov in izgubljenega prihodka zaradi prevzete obveznosti.

Pri ukrepu M10 se podaljša obdobje obvezne uporabe storitve svetovanja za tiste upravičence, ki so v ta ukrep prvič vstopili v letu 2015. Ti upravičenci morajo storitev svetovanja, v okviru katere se jim svetuje glede pogojev in zahtev ter pravilnega izvajanja prevzetih kmetijsko okoljsko podnebnih obveznosti, uporabiti najmanj enkrat v prvih štirih letih trajanja obveznosti.

Predlagane spremembe ukrepa 11 – Ekološko kmetovanje

Na vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane je z nacionalno uredbo predpisan vodovarstveni režim, ki se nanaša na zahtevi glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev in mineralnega dušika. Zaradi tega režima in omejitev, ki jih prinaša za kmetovanje na tem območju, kmetje lahko pridobijo nadomestila v okviru sheme državne pomoči. Da bi se preprečilo tveganje dvojnega financiranja iz naslova ukrepa 11 in nadomestil iz sheme državne pomoči, je treba višino plačila za ukrep 11 znižati, ker zahteva glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev in mineralnega dušika za ukrep 11 ni upravičen strošek.

Spremembe ukrepa 13 – Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami

Z uvedbo nove sheme Plačilo za območje z naravnimi omejitvami za kmetijske površine na
gorskem območju z nagibom med 35 % do 50 % in z nagibom enakim ali višjim od 50 % v I.
stebru, bomo kmetijskim gospodarstvom nadomestili dodatni (višji), ali celotni del izpada dohodka in višjih stroškov zaradi težjih pogojev kmetovanja, ki jih sedaj le delno nadomestimo v okviru ukrepa OMD. Zaradi spremembe se stopnja podpore za OMD določi po spremenjeni formuli, za preprečitev prekomernega plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami. Sredstva za plačilo območjem z naravnimi omejitvami se bodo zagotovila v okviru sheme neposrednih plačil v I. stebru, kjer se uvaja nova shema Plačilo za območje z naravnimi omejitvami za kmetijske površine na gorskem območju z nagibom med 35 % do 50 % in z nagibom višjim od 50 %. Okvirna višina plačila bo 50 €/ha (za nagib med 35-50 %) in 100€/ha (za nagib 50% in več).

Sprememba kategorij drobnice pri ukrepu 14 – Dobrobit živali

Pri ukrepu 14 gre predvsem za popravek opredelitve upravičenih kategorij drobnice, in sicer se »ovce in ovni stari 1 leto ali več« nadomesti z »ovce starejše od enega leta ali mlajše, če so že jagnjile, in ovni starejši od enega leta« ter »koze in kozli stari 1 leto ali več« se nadomesti z »koze starejše od enega leta ali mlajše, če so že jarile, in kozli starejši od enega leta«.

Sprememba višine podpore za posamezen projekt pri podukrepu 16.2 – Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij

Zaradi predvidenega večjega števila projektov z nižjim obsegom podpore pri podukrepu 16.2 bo možno financiranje manjšega števila projektov z višjim obsegom financiranja ob enakem obsegu sredstev. Izbriše se zapis »Najvišji znesek podpore za posamezen projekt je 250.000 EUR«.

Sprememba ukrepa 19 – Podpora za lokalni razvoj v okviru pobude LEADER (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost)

V podukrepu 19.4 Podpora za tekoče stroške in stroške animacije se bodo stroški, povezani s
tekočimi stroški in stroški animacije, preverjali glede na dejansko nastale stroške upravljanja in
delovanja LAS, izkazane z računi, dokazili za preveritev stroškov dela ter drugimi relevantnimi
dokazili, po potrebi 3 primerljive ponudbe.

S spremembo se spreminja obdobje upravičenosti izdatkov, in sicer so upravičeni
samo stroški, ki so nastali po izdaji odločbe, s katero se odobri izvajanje operacije, razen splošni stroški iz točke c) drugega odstavka 45. člena Uredbe 1305/2013/EU, ki so upravičeni od 1. 1. 2014. Med upravičene stroške po novem spadajo stroški arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora.

Podrobnejša določila se nahajajo v samem dokumentu 2. sprememba PRP 2014–2020.
Več informacij lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točk.