Program podeželja

Evropska komisija je včeraj uradno posredovala potrditev prve spremembe Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020. Največ sprememb se nanaša na ukrepe kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, Ekološko kmetovanje in Dobrobit živali. Minister mag. Dejan Židan pozdravlja potrjene spremembe, ob tem pa se želi zahvaliti sodelavcem, kmetijskim strokovnjakom in drugim strokovnim sodelavcem v kmetijstvu, ki so sodelovali pri pripravi sprememb PRP 2014–2020, ki bodo prinesle dodatne koristi v slovenskem kmetijstvu.

Po prvem obdobju izvajanja Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020, ki je bil potrjen februarja 2015 (PRP 2014–2020), je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z različnimi ustanovami in socialnimi partnerji pristopilo k pripravi prve spremembe PRP 2014–2020. Cilj sprememb ukrepov je bil preoblikovanje nekaterih operacij in zahtev tako, da bi postale bolj zanimive potencialnim upravičencem za izvajanje, kar naj bi tudi prispevalo k večjemu vstopu kmetij v ukrepe, zlasti v ukrep Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP).

S prvo spremembo PRP 2014–2020 se ukrep Dobrobit živali (DŽ) od leta 2016 naprej razširi na področje govedoreje in predstavlja pomemben ukrep v sektorju govedoreje, od leta 2017 naprej pa tudi na področje reje drobnice, z uvedbo zahteve »Paša«. Govedo se mora pasti neprekinjeno najmanj 120 dni v času od 1. aprila do 15. novembra, izvedeno mora biti zatiranje notranjih zajedavcev na podlagi predhodne koprološke analize in voditi je potrebno dnevnik paše. Za pašo goveda je višina plačila 53,40 € na GVŽ letno, skupno je za ukrep DŽ za govedorejo v letu 2016 na voljo 4,7 mio €, skupno pa je za področje govedoreje in reje drobnice na voljo 16,4 mio €.

Pri ukrepu Ekološko kmetovanje (EK) se plačilo za trajno travinje poveča iz 70 % na 80 % kalkulacijske vrednosti. To pomeni, da se plačilo za trajno travinje v podukrepu EK iz 136,12 €/ha poveča na 155,57 €/ha, za podukrep PEK (preusmeritev) pa iz 272,87 €/ha na 311,86 €/ha.

Plačila za avtohtone pasme se zvišujejo iz 116,17 na 193,62 € na GVŽ letno.

Pozitivne spremembe so tudi pri podukrepu Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Spremenila se je opredelitev začetka vzpostavitve kmetije iz 18 mesecev na 24 mesecev pred oddajo vloge na razpis.

Zvišuje se prag za opredelitev zahtevnih naložb pri podukrepu Podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva iz 50.000 € na 200.0000 € skupne priznane vrednosti naložbe. Ta sprememba upravičencem prinaša tudi določene administrativne poenostavitve, saj za naložbe do 200.000 EUR skupne priznane vrednosti upravičencu poslovnega načrta ne bo več potrebno pripraviti na dejanskih knjigovodskih podatkih, temveč ga bo lahko pripravil tudi na pokritju, če dejanskega knjigovodstva upravičenec še nima vzpostavljenega. Med upravičene stroške se je dodalo stroške postavitve novih vinogradov. V opredelitev kolektivnih naložb se vključijo tudi drugačne oblike povezovanja primarnih proizvajalcev.

Spremembe so tudi pri podukrepu Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov. Zneski podpore v obliki nepovratnih sredstev se lahko povečajo še za 10 odstotnih točk za naložbe, ki se nahajajo na problemskih območjih, in za 5 odstotnih točk za naložbe v predelavo proizvodov iz prireje v okviru ukrepa DŽ, vendar največ do 50 odstotnih točk.

Spremenili so se najvišji zneski podpore, ki jih upravičenci lahko pridobijo v celotnem programskem obdobju. Tako se v primeru, ko so upravičenci kmetije in mikro podjetja, se vrednost povišuje iz 1 na 1,5 mio €. Ko so upravičenci srednja in velika podjetja pa iz 3 na 5 mio €. Vrednost za majhna podjetja ostaja enaka na višini 3 mio €.

Pri ukrepu KOPOP so uvedene spremembe pri operacijah sadjarstvo, vinogradništvo, vodovarstvena območja in habitatne operacije. Pri operacijah sadjarstvo in vinogradništvo ostaja obvezna zahteva le »Vabe«, druga obvezna zahteva »Uporaba gnojil dovoljenih v ekološki pridelavi - EKGN« pa postane z letom 2016 izbirna. Pri operaciji Ohranjanje habitatov strmih travnikov se dovoli jesenska paša po 15. 8. V okviru operacij, ki sta namenjeni zmanjšanju onesnaževanja okolja v poljedelstvu in zelenjadarstvu, je omogočeno izvajanje določenih zahtev v okviru teh operacij tudi na kmetijskih površinah znotraj vodovarstvenih območij. Pri habitatnih operacijah so višja plačila.

S spremembo PRP 2014–2020 so se opredelila problemska območja, s katerimi se želi doseči uravnotežen teritorialni razvoj podeželskih gospodarstev in skupnosti. Za naložbe, ki se nahajajo na problemskih območjih, se lahko zneski podpore v obliki nepovratnih sredstev povečajo za 10 odstotnih točk. Gre za občine, v katerih je skupni prirast prebivalstva negativen in imajo nadpovprečen tehtan nagib glede na površino GERK-a po zbirni vlogi iz leta 2015 (za 20 ali več % višji naklon od povprečja). Problemsko območje obsega 46 slovenskih občin - Bohinj, Bovec, Brda, Cerkno, Črna na Koroškem, Dravograd, Gorje, Gornji Grad, Hrastnik, Idrija, Jesenice, Jezersko, Kanal, Kobarid, Kozje, Laško, Ljubno, Lovrenc na Pohorju, Luče, Makole, Mežica, Mislinja, Mozirje, Muta, Podlehnik, Podvelka, Radeče, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Rogaška Slatina, Rogatec, Selnica ob Dravi, Sevnica, Solčava, Šentilj, Tolmin, Trbovlje, Tržič, Velenje, Vitanje, Vuzenica, Zagorje ob Savi, Zreče, Železniki, Žetale, Žiri.

Prva sprememba PRP 2014–2020