Program podeželja

Slovenija je država, ki sodi med območja z največjo pogostostjo pojava neviht s točo v Evropi. Ob nevihtah pa škode na pridelkih ne povzroča le toča, ampak tudi močan veter in intenzivne padavine. Država zato s sofinanciranjem spodbuja izvajanje preventivnih ukrepov in ukrepov za sanacijo škode, ki jo povzročijo neurja in toča.

Najbolj učinkovit ukrep, s katerim lahko nadomestimo vsaj del izgube, je zavarovanje. Država si prizadeva, da bi kmetijska gospodarstva zavarovala svoje kmetijske pridelke z dvigom sofinanciranja zavarovalnih premij, ki z letom 2019 znaša 50 % obračunane zavarovalne premije. Za leto 2020 je v sprejetem proračunu predvidenih 3.853.200 EUR pravic porabe za sofinanciranje zavarovalnih premij. Nedavno sprejeti rebalans proračuna za letošnje leto sredstva za ta namen dviguje na 4.853.200 EUR. V predlogih proračunov za leti 2021 in 2022 pa želimo sofinanciranju zavarovalnih premij nameniti 5.450.000 EUR.

Prav tako so kot preventiven ukrep pomembne investicije v zaščitne mreže pred točo, ki se uporabljajo v trajnih nasadih, predvsem v sadovnjakih. Večji del na novo posajenih sadovnjakov tako že vključuje tudi postavitev mreže. Trenutno je od vseh intenzivnih sadovnjakov v Republiki Sloveniji (4.135 ha) pokritih z mrežo 1.249 ha. V okviru izvajanja Programa razvoja podeželja 2007–2013 in 2014–2020 je bilo skupaj podprtih 758 naložb v mreže proti toči v skupni višini 8,39 mio EUR nepovratnih sredstev in 122 naložb v rastlinjake v skupni višini 3,16 mio EUR nepovratnih sredstev.

Država, kot enega izmed preventivnih ukrepov v boju proti neurjem s točo, sofinancira tudi letalsko obrambo pred točo v višini 35 % sredstev, preostali del sredstev pa zagotovijo občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo. V letu 2020 je k skupnem javnemu naročilu pristopilo 58 občin. Letalsko obrambo pred točo se sofinancira v višini 257.915,88 EUR z DDV, od tega ministrstvo prispeva 86.878,10 EUR. V proračunu za leto 2020 je bilo načrtovanih 87.582,00 EUR, z rebalansom se zagotavlja že navedeni prispevek ministrstva, za leti 2021 in 2022 pa bi namenili po 88.646,00 EUR za vsako leto.

V kolikor so v skladu z zakonodajo izpolnjeni pogoji in je izdelana končna ocena škode lahko oškodovanci uveljavljajo tudi zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete. delni ali celotni odpis zakupnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, uveljavljajo višjo sila pri ukrepih skupne kmetijske politike oz. prilagoditev ukrepov kmetijske politike, pridobijo finančno pomoč v okviru sheme de minimis ali drugih državnih pomoči.

Prav tako država izvaja ukrepe za blaženje posledic škode zaradi neurij s točo na področju davčne zakonodaje. Za davčne ukrepe je pomembno, da so nevtralni, kar pomeni, da bistveno ne vplivajo na ekonomske odločitve zavezancev ter da zavezance v enakem položaju obravnavajo enako. Prav tako je pomembno, da izpolnjujejo svoje bistvene cilje, to pa je zagotovitev ustreznih fiskalnih učinkov za zadovoljevanje ciljev v javnem interesu. Na davčnem področju, kot spodbuda v ta namen, šteje investicijska olajšava. Osebe, ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, kadar z računi lahko dokažejo vlaganja v napravo nasadov, v opremo (tudi v protitočno zaščito) in podobno, lahko uveljavijo olajšavo v višini 40 % vloženega zneska. Olajšavo lahko uveljavljajo skozi obdobje petih davčnih let, na način, da ta direktno zmanjšuje davčno osnovo. Poleg tega pa se lahko uveljavlja tudi oprostitev za nadomestila, ki jih osebe, vezano na opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti, pridobijo v obliki izplačil na podlagi zavarovanja za škodo na premoženju (tudi v primeru naravne nesreče), ali denarnih pomoči, ki so jih take osebe deležne na podlagi predpisov o odpravi posledic naravnih nesreč, med katere se uvrščajo tudi finančne pomoči v okviru sheme »de minimis«.

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih