Program podeželja

 

Jutri, 12. avgusta, obeležujemo mednarodni dan mladih, kamor sodijo tudi mladi kmetje, ki so ključni nosilci razvoja v slovenskem kmetijstvu, soočajo pa se z izzivi pri kmetovanju, kot so dostop do zemljišč, do kapitala in do znanja. Ti izzivi so prisotni tako v slovenskem kot tudi v evropskem merilu.

 

Katja Temnik Zeliscni vrt Majnika vir Dan Briski small

 Katja Temnik, kmetija Zeliščni vrt Majnika (foto: Dan Briški)

 

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se teh izzivov zavedamo, prav tako pa se zavedamo tudi, da je mladim treba zagotoviti ugodno okolje, v katerem se bodo razvijali v ekonomskem in socialnem smislu ter lažje razvijali svoje znanje, gospodarnost in predvsem inovativnost.

Na MKGP podpiramo mlade z vrsto aktivnosti, ki so namenjene izboljšanju strukture kmetijskih gospodarstev, obenem pa prinašajo tudi zmanjšanje ekonomskega tveganja in spodbujajo razvoj kmetij. V okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 in v okviru I. stebra skupne kmetijske politike izvajamo številne ukrepe, ki so namenjeni izključno mladim kmetom ali pa jim dajejo posebno prednost (pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, dodatek pri neposrednih plačilih, dodatek pri naložbah v osnovna sredstva, dodatek pri podporah za naložbe v predelavo, trženje in razvoj kmetijskih proizvodov).

Skupaj z Zvezo slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije smo v letu 2016 pristopili k pripravi in izvajanju Akcijskega načrta dela z mladimi kmeti za obdobje 2016–2020. Skupno vodilo akcijskega načrta vseh treh podpisnic je »Od mladega kmeta do skrbnega gospodarja«. Z izvajanjem aktivnosti iz akcijskega načrta s skupnimi močmi skušamo mladim, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, zagotoviti okolje, v katerem lahko razvijajo svojo dejavnost in tudi sicer napredujejo. Z akcijskim načrtom nagovarjamo tudi širšo javnost, ji predstavljamo pomen kmetijstva in mladih na podeželju ter ne nazadnje pomen zdrave lokalno pridelane hrane.

 

Javni razpisi iz podukrepa 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete

Za podukrep 6.1 je v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 na voljo 63.650.000,00 eur. Upravičenec pri tem podukrepu je mladi kmet, star od 18 do 40 let, ki prvič začenja s kmetijsko dejavnostjo za svoj račun in na svoje ime. Kmetijo lahko prevzame kot nosilec in lastnik največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis.

Do konca januarja leta 2020 je bilo objavljenih šest javnih razpisov zaprtega tipa. Na razpisih je bilo do 3. julija 2020 odobrenih 1.413 vlog. Odobrenih je bilo 52.332.600 EUR javnih sredstev. 70 % vlog je bilo odobrenih na sklopu A (podpora 45.000 eur za mlade kmete z zaposlitvijo na prevzeti kmetiji) in 30 % na sklopu B (podpora 18.600 eur za mlade kmete brez zaposlitve na prevzeti kmetiji).

Predvidoma bo konec tega leta oziroma v začetku prihodnjega objavljen še en (sedmi) javni razpis. Razpisanih bo približno 11 mio eur javnih sredstev. 80 % javnih sredstev je za podporo mladim kmetom zagotovljenih iz EKSRP, 20 % pa iz proračuna RS.

 

Večina upravičencev (54,1 %) je v starostni skupini 30 do 40 let. Upravičencev v starostni skupini od 18 do 29 let je 45,9 %, od teh le 13,4 % v starostni skupini do 23 let. Povprečna starost upravičenca je 30 let, upravičenke pa 32 let. Moški prevzemniki predstavljajo 81,2 %, ženske prevzemnice pa 18,8 % vseh prevzemnikov. Več kot polovica upravičencev ima nekmetijsko izobrazbo in pridobljen certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije s področja kmetijstva ali kmetijstvu sorodnega področja. Glede na sektor pridelave prevladujejo upravičenci, ki so usmerjeni v rejo pašne živine (29,4 %) ter prirejo mleka (27,2 %), ki sta prejela tudi največ izplačanih sredstev (mleko: 30,9 % in pašna živina: 27,9 % vseh izplačanih sredstev).

Upravičencem, ki kmetujejo v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), je bilo izplačanih 82,2 % vseh izplačanih sredstev, od tega 61,0 % za gorska območja.

Ekološka gospodarstva so prejela 16,7 % (5,2 mio €) vseh izplačanih sredstev znotraj podukrepa 6.1.

V povprečju je bilo prenesenih 16,7 ha KZU na kmetijsko gospodarstvo in 21,1 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo.

V obdobju izvajanja Programa razvoja podeželja 2014-2020 je za celotni program prispevek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja 838 mio eur, od tega 6,1 % za podukrep 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete (50,9 mio eur; skupaj s sredstvi proračuna RS 63,65 mio eur).

 

Kako je danes mlademu kmetu v Sloveniji, sta nam povedali dve mladi kmetici:

Katja Temnik, Zeliščni vrt Majnika: "Mladi kmetje imamo v Sloveniji veliko možnosti za podjetno delovanje in razvoj, predvsem v smislu večfunkcionalnosti kmetije. Hkrati se soočamo z mnogimi izzivi, kako kmetijo postaviti na trdne temelje, da bo lahko nam in generacijam za nami omogočala dostojno življenje. Danes se mora kmet pri svojem delu nujno soočiti z etičnimi vprašanji, ki zadevajo varovanje okolja, pridelavo zdrave hrane za prebivalstvo, odnos do rastlin in živali ... in mladi imamo moč in znanje, da lahko kmetijo vodimo tako, da bomo delali dobro za nas same, za družbo in naravo na sploh."

Urška Topolšek Planinšek, Turistična kmetija Urška: "Nove generacije mladih prevzemnikov so vedno bolj izobražene in polne idej ter rešitev, kako naprej razvijati kmetijo. Menim, da se tu skriva še ogromno potenciala, ki se lahko aktivira s kakovostnim svetovanjem, s poenostavljenimi postopki in dodatno finančno pomočjo za mlade prevzemnike. Poklic kmeta je lahko lep poklic."

Več o dobrih praksah mladih prevzemnikov

 

Kako pa so mladi kmetje zastopani v novi Skupni kmetijski politiki 2021–2027?

Tudi v novi SKP po letu 2020 so mladi kmetje v središču pozornosti, nova SKP se namreč še bolj intenzivno fokusira na prehod v zeleno, podnebno nevtralno, digitalno kmetijstvo. Zaradi tega bodo mladi kmetje pomemben del reformirane SKP, ker imajo znanje, so inovativni in iščejo novosti. Pomembni bodo pri uvajanju inovacij, tehnoloških sprememb.

Ključni pri načrtovanju bodočega Strateškega načrta, ki bo temeljni programski dokument za črpanje sredstev iz I. in II. stebra SKP, bodo rezultatska usmerjenost, poenostavitev izvajanja, osredotočenost na ključne cilje.

Predlog EU Uredbe o pravilih za strateške načrte določa tri splošne in deset specifičnih ciljev SKP. Na podlagi SWOT analize in ocene potreb v strateških načrtih SKP države članice pripravijo intervencijsko strategijo, v kateri določijo količinske ciljne vrednosti in mejnike za doseganje ciljev. Na tej podlagi pa kasneje tudi intervencije, v katerih opišejo vrsto podpore, ključne pogoje upravičenosti, višino podpor itd.

Z vidika generacijske prenove, ki bo ostala ena od ključnih »rdečih niti« bodočega strateškega načrta, bomo mladim kmetom poskušali omogočiti dostop do različnih vrst podpor, s katerimi bi jim olajšali dostop do znanja, svetovanja, investicij in drugih oblik podpor.

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih